Kavarniška nedelja
Včasih imam svoje asocialne dneve in najraje naredim solo obhod po bifejih. Samostojno popivanje ima določeno umetniško vrednost, samo moraš imeti smisel za to. Včeraj sem šel v tem stališču do rupetine malo pogledat. Klasična zasedba okoliških alkosov se je na vrtu gnetla pod sončniki, ni se mi jih dalo poslušat, pa sem šel raje noter za osamljeno mizo nekaj v miru spit. Kelnerica mi je komaj uspela postreči tistega pol litra refoška in dva deci vode za poplaknit, ker so jo pijandure zunaj neumorno gnjavile, da je morala reva pretovorit televizor na vrt, da so lahko gledali fuzbal.
“Ooooo, lej ga sosed, kaj dej?!” me je zmotil od nekje znan glas. Pogledam gor in pred mano lolek iz soseske s kriglom v roki. In seveda kar prisede. Pijan, kaj pa drugega. Pa, kje me najde nadlegovat ravno na mojo antipatično nedeljo? Komaj, da se pozdravljava na ulici, zdaj pa ves domač pred mano in naročuje rundo. Ah, kurc, si mislim, če mi je že uničil rutino, naj mi pa zdaj pijačo plačuje v odškodnino. No, po nekaj banalnih uvodnih stavkih, je takoj postalo jasno, kaj ga muči. Družinskemu luletu se privid urejenega življenja za javnost spreminja v ruševine in nima nikogar, s katerim bi delil svojo zaupno žalost, ki bo kmalu postala vsem znana sramota v soseski. Na jok mu gre in malo se mu zatika, ko mi pripoveduje, kako je okoli deset let pred penzijo izgubil službo v Heliosu, ker so se v lastniško razmerje naselili neki avstrijski vampirji, znani po tem, da pustošijo firme po Evropi. Počuti se skrajno izdanega. Sindikat jih je, za odstrel odrejene talce, pustil na cedilu, država je gluha za kršenje pogodbe o prevzemu, zdaj se pa še baba ločuje od njega, s katero sta si vsa solzna od emocij zvestobo v dobrem in hudem obljubila še v socialističnem dvajsetem stoletju. Ooo, ko bi tip vedel, kako je njegova zgodba slovensko klasična. Koliko mož je fasalo ločitev, ker so pri petdesetih ostali brez rednega šihta! Koliko podobnih zgodb sem se naposlušal! Na stara leta zakonce veže samo še štrik skupnega stanovanja in rednih dohodkov. Ko nekaj od tega izpade, vrvi dokončno popustijo…
Sva kar nekaj spila, ko me je vprašal, kaj bi jaz na njegovem mestu? Kako bi ukrepal? Po nekaj pijačah sem vedno žleht. Imelo me je, da bi si ga privoščil, pa me je po rahlem premisleku minilo. Moje ideje niso nikomur všeč, če me pa že vpraša, zakaj mu ne bi povedal iskreno, kaj bi jaz v njegovi godlji?
Takole sem začel: “Poslušaj, ti si zdaj že abrahamovc, brez zanimivih referenc, torej na odstavnem pasu. Svoje si dal skoz, zdaj bo pa životarjenje na človeškem odpadu, jebiga. Se pa da vseeno stvari napravit znosne, če boš sledil svoji riti, ne pa tistemu, kar bi okolje pričakovalo od tebe. Brezposeln brez dohodkov ne moreš več furat enakega stila življenja, ker boš padel v dolgove, na koncu ti bodo pa rubežniki vse pobrali. Najbolje, da bajto z babo prodata, si razdelita deleže, potem pa denar v štunfe, nekam v poceni luknjo v najem in socialno pomoč zaprosit. Tako boš imel denar od kupnine, pa še tisti drobiž rednega dohodka. Ampak denarja ne smeš dat na račun. Izpasti moraš klošar brez vsake uradne lastnine, da ti država v zameno za socialko ne more ničesar obremenit. Kupi si bicikel in živi v najemu. Denar od bajte boš z malo soli v glavi imel do konca življenja. Za sprotne stroške in pijačo v bifeju. Pa pozabi na babe! Če si boš nakopal na vrat kakšno lačno babo, boš kmalu revež, ker bo slej ko prej pogruntala tvoje resnično finančno stanje in te zmozla do konca. Tudi po oštarijah se ne smeš hvalit, koliko si iztržil od prodaje, ker te bodo pijandure pijanega obrale s časom. Jamraj, da ti je baba vse pobrala in da nič nimaš. Kakšen izlet na obalo ali v tujino si pa privošči, da noben ne ve. S tistimi sto jurji evrov pod povštrom in socialko lahko solidno skromno živiš do smrti brez dela, če boš pameten.
Tip me je nekaj časa gledal v vsej tišini, potem pa izbruhnil. Za življenjske nasvete sem bil poplačan z zmerjanjem in grožnjami. Dvignil se je na tiste svoje od pijače gumijaste nogice, planil kvišku in me napizdil, da sem jebiveter, klošar od matere odvisen, da ne vem, kaj je sveti zakon med moškim in žensko, da ne vem, kaj je družina, kaj je odgovornost, kaj bom jaz njemu solil pamet, ko še firme nisem od znotraj videl in podobne…
Kaj takega težko verjameš, kako so tile družinski osli zastrupljeni s to svojo doktrino odgovornosti. Vsi so jih izigrali, ti pa še vedno smatrajo, da so jim dolžni biti lojalni. Svojim lopovskim delodajalcem, svojim preračunljivim babam, še pred sosedi, ki jih ne marajo, izigravajo neko podobo, ki ne moti okolice. Počakal sem, da se je izkričal name, se upehan sesedel nazaj na klop, potem sem mu pa povedal nazaj nekaj tako svinjskih, da je v jok padel. Patetičen pijanski jok. Če česa ne prenesem, je to tajni malomeščanski pijanček v preobleki resnega družinskega moža in očeta. Pijandure na vrtu so bile vsaj pristne: že dolgo ločene, že dolgo brezposelne, neperspektivne, škrbaste in zahojene. Pijandure, ki so vse konvencije odvrgle od sebe, si priznale svoje stanje in lahko zdaj pijane brezskrbno uživajo v tistem pofukanem nedeljskem fuzbalu. Ne pa ta naskrivaj alkoholična copatarska kreatura, ki cvili za babo in bajto.
“kao joke” in tipična slovenska zgodba. jst bi se tudi od takega dedca ločila, če bi ga imela. pa ne zaradi tega, ker je zgubil službo, ampak ker pije in se valja po gostilnah, naredi pa ne nič! imam takega sodelavca, njegova prejšnja firma je šla po gobe, 3…4x/teden je mrtvo nažgan, dolgo časa ni nič delal… kera pa hoče doma gledat pjanca lenega smrdljivega. baba ga je pustila, se ločila, on ji je na smrt zameril – itak, ampak mu dam vsaj nekaj v plus: si je našel novo službo in vsaj dela. po moje mu je ženska naredila uslugo, ker ga je s tem prisilila, da si zasluži vsaj za hrano (in novo gajbo pira)… večina moških se (če si ne najde novega šihta) zapije do amena in zaklošari.
In trideset let je čakala, da pride pravi trenutek za čim bolj bolečo ločitev? Ni šlo prej?[/quote]
Bila je zelo potrpežljiva, kaj češ. Očitno njega tudi ni motilo.
Po moje edino pijandura, da ga lahko skupaj šlukata.[/quote]
Kaj pa ti veš o šlukanju v oštarijah? Mati te tja niso pustili, žena te pa tudi ne bi.[/quote]
Ne, ne. Jaz ne rabim drugih, da me kam spustijo. To si me spet zamenjal z nekom. 🙂 Se ti to pogosto dogaja a ne?
Ne, ne. Jaz ne rabim drugih, da me kam spustijo. To si me spet zamenjal z nekom. 🙂 Se ti to pogosto dogaja a ne?[/quote]
Mojster v sprevračanju besed![/quote]
Katera se ti je sprevrnila? Jo bova popravila. 🙂
Ali pa posledica ženske intuicije.[/quote]
Včasih ljudje nismo čisto iskreni sami do sebe in radizamenjamo vzrok in posledico.
Ampak jaz se s tabo ne bom prepirala, ker v resnici sem ti zelo fauš. V bistvu bi bilo najlažje spustiti liter refoška po grlu. Kdo mi je kriv, če ne maram alkohola…
Forum je zaprt za komentiranje.