Kako na podlagi avta, oblačil veš kako bogat, reven je človek?

Velika razlika je predvsem med tistimi : “rad bi bil nekdo… rad bi imel…” in med tistimi..” imam vse to..” Prvi se razkazujejo s tisto ” revscino vse naokoli, grejo celo okol hise v HH majci, da bojo vsi videli kaj ima. Medtem ko je to drugim povsem ” navadno” in se ne rabijo pred nikomer dokazovat in vazit, ker znajo s tem zivet. In dejansko je zelo ocitna razlika. Bogati kupujejo tudi poceni stvari, ker so jim vsec in tako ohranjajo financno stanje stabilno, medtem ko vonabiji vse kar imajo zapravijo za stvari, ki obcutno presegajo njihov proracun le iz razloga, ker bi radi nekaj bili, pa se na ta nacin se bolj pahnejo v bedo.

Ta pravi bogastva ne kazejo in vecina se ob nekih pozerjih nasmehne in zamahne z roko.

In ja, bogatas komot in brez slabe vesti zavije v Ikeo, ker rabi Fardagen kozarce, kristalni so pospravljeni za elitne goste.

Gre za neskončno igro, v kateri pravila niso vnaprej znana in trajanje ni določeno vnaprej.

Sprašuješ, kaj če nekdo preneha sodelovati v igri? Nič posebnega. Pač ni vzdržal. Glej moj podpis. 😉

Nekako tako ja.

Če ima nekdo zdravo pamet, ne rabi tekmovat z nekimi statusnimi simboli pred drugimi.

Povsem napačna predpostavka. Modus “rad bi imel vse to” se kaže na način “lisice in kislega grozdja”.

Trošenje preko meja svojih zmožnosti je zgolj znak, da oseba preko nakupovanja poskuša zadovoljiti neko drugo potrebo.

Vi zgolj mislite da ljudje ne razkazujejo svojega statusa ker ne prepoznate statusnih simbolov.

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c4/Mark_Zuckerberg_F8_2018_Keynote_%28cropped%29.jpg/1200px-Mark_Zuckerberg_F8_2018_Keynote_%28cropped%29.jpg

Tale majčka je recimo ročno delo mojstra Brunella Cucinellija, česar seveda do sedaj niste vedeli, ker vam ne pade na pamet, da bi si omislili tišrt za 250 evrov in več. 🙂

V tem svetu je dostikrat tako, da z zunanjim videzom fejkajo. Tako da to v firmiranih oblačilih nekim dražjim avtom itd pač ne pomeni da je oseba res premožna. Ko pa začne mahat še z 500takom  pol pa 100% veš, da je sfejkano in da samo skuša lažno prikazat svoje stanje. Svašta, samo za smejat se, ne pa za nasest. ?

Ja, res je. Pogosto opazim, da se eni ven mečejo z avtom, potem pa jok, ko je treba gume kupit.

Pa spomnim se kako so se za maturantski ples eni hvalili kako je zanje ok samo obleka iz Italije pa kako imajo čevlje na mero narejene pa podobno. Ampak na ven niso nič bolje zgledali kot drugi. Je pa bil bolj žalosten pogled na njihova spriščevala.

Nasmeh mi zvabijo tudi sodelavke, zanje namreč lokalna manjša smučišča niso ok. Tudi nad večjimi slovenskimi smučišči vihajo nos. Ok je samo tujina. Pa seveda oh in sploh oprema. Ampak potem sem jih pa videla kako smučajo. Za zjokat. Katastrofalne smučarke, brez  kondicije, obupna tehnika. Ampak seveda, samo fensi opream pa fensi smučišča so zanje dovolj dobre.

Za majico bo 250 evrov dal samo tepec.

Imaste tukaj monko v last in posest čez 10 M nepremičnin,jo prašajte kako skrije, če skrije?

Kakšen tepec je šele stric Bill, ki plača za pas več kot dva tisočaka. ?

Med nastopaštvom in statusnimi simboli ni težko razločiti. Nastopaštvo je nekako približno bolj izraz zavisti, oz. kar boste lažje razumeli, dvoma v upravičenost lastnega obstoja. Kot je rekel nekdo zgoraj, kaže na to, kje bi nekdo rad bil (wannabe).

Statusni simbol pa je veliko bolj subtilno usmerjen. Nagovarja bolj usmerjeno in preko detajlov (torej simbolno) sporoča: “Nisem tako zelo neopazen, kot je videti na prvi vtis.”

Tudi prekomerna telesna teža spada v isto kategorijo zadovoljevanja čustvenih potreb na neustrezen način. Pa še kaj bi se našlo. Fejkanje torej ni namerno, gre za veliko poenostavitev sicer kompleksnih zadev zaradi pomanjkanja vedenja.

Še enkrat: kdor da za majico 250€, je tepec.

Razen seveda, če gre za nakup majice, recimo v neki dobrodelni akcij in gre denar za dobrodelne namene.

Pameten nakup je tisti, ko dobiš za svoj denar tudi ustrezno kvaliteto. Nobena majica s kratkimi rokavi pa ni toliko boljša od tiste za 20€, da bi bila vredna 250€.

Prekomerna teža je tudi obrambni plašč.

So primeri namernega fejkanja za dosego cilja.

Dobrodelnost tega početja je npr. v tem, da imaš ti danes na voljo ITK sredstva (ki jih tudi preplačaš) in ne brskaš za hrano po smetnjakih. 🙂

Ne vem, ali se tega zavedate dovolj, da ravno produkcija luksuznih dobrin omogoča večjo pretočnost finančnih tokov v povratni smeri (preko generieanja delovnih mest, ki te dobrine ptoizvajajo).

Da. Prirejanje dejstev je precej pogost način poenostavitve. Ena takih poenostavitev je: ko jaz nekaj zamočim, je to posledica spleta okoliščin. Ko zamoči drugi, je to posledica zlih namenov. 😉

Lej, ti zaradi mene, kar kupi majico za 250€. Samo ne bodi razočaran, če ljudje, ki te bodo srečevali, ne bodo videli kako si drago oblečen in bodo smatrali, da je tvoja mamica stala 20€.

Verjamem pa, da boš nosil majico za 250€ še vsaj 50 let. Ker za tak denar, je seveda jasno, da bo še vedno skoraj kot nova, čeprav jo že 500x opereš.

Remarkable je cca 350e. Res statusni simbol :). Kaj vse ne zvem tu gor. Da bi se s tem hvalila mi pa res še ni na pamet padlo.

Ni stvar v tem, kaj si misli širša javnost. Stvar je v tem, da si širša javnost tega niti sanjati ne more. To je poanta izstopanja na subtilen (simbolni) način.

Tako kot se ti požvižgaš na njegovo majčko, se tudi on na tvoje mnenje. Realna konkurenca je zelo majhen delež posameznikov. In cilj je izstopati pred le-temi.

Po domače: tudi Juretu Koširju ni bil nek gušt premagati smučarsko upokojensko ekipo iz Zgornjega Dupleka ob Sotli. Tam se iz gušta raje pusti premagati in tako naredi veselje nekemu dedku, ki diši po cipresah. A na tekmi svetovnega pokala, v družbi petdeseterice najboljših na svetu še kako šteje vsaka podrobnost.

Odvisno kakši so nameni iza zamočitve. in ja če nameni niso pošteni ter drugemu podane laži za dosego lastnega cilja se tu ne gre za nobeno poenostavitev ampak spletke ter poigravanje s čustvi drugih, kar je načrtno delovanje, in ja tu se gre enostavno za zlo.

V bistvu je 680 z boljšo izvedbo svinčnika in usnjeno različico ovitka. In kot rečeno, ne gre za to, da se bi moral s tem hvaliti… Nasprotno. Gre za to, da drugi opazijo: tole delam pogosto, zato se mi ne da ukvarjati s težavami pisanja na gladek zaslon. Opaziš besedo: opazijo? ?

Ko že omenjaš KOširja.

Še enkrat o mojih sodelavkah, ki jim lokalna smučišča niti pod razno niso dovolj dobra, tudi večja slvoenska ne. Njim je ok samo draga oprema in draga smučišča, smučajo pa obupno, kondicije nimajo. Ja, se afnajo na polno z drago opremo, dragimi smučišči.

Če bi Košir imel podobno opremo (no ja, ima sigurno še boljšo), podobno  govoril o smučiščih, je pa to povsem druga zgodba. On je odličen smučar in dejansko rabi odlično opremo in ja, verjamem, da so mu slovenske proge prekratke, prelahke.

Čutiš razliko? On kupi tisto kar rabi.

Te moje sodelavke pa kupijo nekaj, ker ne rabijo, zato, da se s tem pred drugimi postavljajo in afnajo. So pa obupne smučarke brez tehnike, kondicije.

Ali pa, ko je že kolesarjenje v prvem planu.

Sem navdušena kolesarka, ampak, če jaz kupim kolo za 5 jurjev, bo to afnanje, ker za moje prevožene km res ne rabim takega kolesa. Še zdaleč ne. In, če bi jaz imela tako kolo, Roglič ali Pogačar pa enega starega razmajanega Roga, bi bila onadva še vedno boljša od mene. In ona dva se s kolesi za 10 jurjev ali več ne afnata, ampak to rabita. Jaz pa, če bi si nabavila za 5 jurjev kolo, bi bilo to samo afnanje.

Ravno tu se vidi razlika. Vi ste na stopnji hvalisavosti. Drugega ne poznate. Ste kot šolarčki, ki tiščijo roko v zrak in vpijejo “Jeeest. Tršica, jest berem.” In upate, da boste tokrat prišli na vrsto… To ni tekmovalnost. To je vdanost. In ko niste izbrani, jamrate: Ja, to sem tudi jaz mislil.

To ni mišljeno žaljivo. Zgolj opisujem modus operandi.

Tekmovanje se začne z izzivanjem. Opaziš tole? Zmoreš bolje?

Ne govorim o tem, kaj je bolje ali slabše. Kot rečeno… Motiv je vedno znova eksistčni strah. Opisujem zgolj, kako ti mehanizmi delujejo.

Hm, in kdo si ti, da mene obsoja, da se hvalisam? Ne poznaš me a si se odločil, da me boš obosodil hvalisanja? Zanimivo.

Točno to. O tem govorim. Tebi ta statusni simbol nič ne prinese, ker ne odraža tvojega statusa. Roglič bi te morda pomilujoče pogledal.

Simbolna govorica ni enaka razumski. Jaz sem tako dober, da si lahko privoščim posebej zame prirejeno kolo, ker kopica ljudi verjame, da sem dolgo in požrtvovalno treniral je povsem drugače zastavljeno, kakor: imam kolo za pet čukov in ni važno, koliko sem treniral. Slednje ne vžge (razen spet na ravni približno enakovrednih).

Beri pozorneje. 😉