Kako na podlagi avta, oblačil veš kako bogat, reven je človek?

Tule je ena tema, ko en razlaga o socialcih v trgovinah, da to vidi že po avta in oblačil ve, da so sami socialci.

Zdaj pa me zanima kako na podlagi avta, oblačil veš kako gre finančno tisti osebi?

Kako veš ali je oseba brez službe, s slabo plačano službo, s super plačano službo…?

Kako sploh veš kdo je lastnik avta? Kaj, če je rent-a-car ali pa službeno avto?

A se izobrazba tudi vidi iz avta, oblačil?

Ja pa seveda, razložite mi kako po oblačilih veš kako je s financami tiste osebe. Se izobrazba tudi vidi?

Kaj pa, če se človek vozi s kolesom v službo, po opravkih? A je izobražen, neizobražen, reven, bogat?

Težko….. Na eni strani ogromno ljudi vlaga v svoj Image preko svojih zmožnosti. Na drugi strani pa imate posameznike, ki zaslužijo 100k + letno in hodijo okrog kakor klošarji in vozijo pod-povprečen avto za 20 tisočakov

V Slovenistanu je to vse malo drugace kot na Danskem.

Tiste res bogate (stari denar ne novodobne bogataše) boš običajno bolj po obnašanju videl kot pa po tem v čem so oblečeni in s čem se pripeljejo.  Eni najbogatejših ljudi na svetu živijo v čisto normalnih hišah, so oblečeni v povprečne obleke in vozijo povprečne avtomobile. Imajo pa običajno neko samozavest, pa ne mislim nastopaštvo tako kot si nekateri predstavljajo samozavest. Ampak samozavest v sebe, ne rabijo nikomur nič dokazovat. Običajno so tudi bolj uglajene sorte. Če se pogovarjaš z njimi so običajno razgledani in jih veliko zanima o tebi, se radi kaj novega naučijo. Če strokovno sodeluješ z njimi vidiš da so izredno dobri na svojem področju in se vedno želijo še izboljšati. Običajno se obkrožijo z sposobnimi ljudjmi, ker se zavedajo da ne vejo vsega. Pa običajno imajo boljše čevlje in dobro kakovost oblačil, brez vidnih znamk. Niso ravno kot reklamni panoji za razne gučije ipd :).

Kar se pleha tiče je ogromno ljudi, ki kupujejo prek vseh svojih zmožnosti. Zakreditirajo se do onemoglosti, da si kupijo svoj primerek VW-ja.

Tako da to ni nobeno merilo.

Na zahodu ,kjer so tudi pravi bogati,teh ne niti opazis.
Normalen povprecen avto,lepo obleceni a brez nobenega razkazovanja.
Njihovo bogastvo uzivajo drugod;vile,jahte,letala,itd. Briga jih ce drugi vedo da so bogati;ravno obratno.

V tej ubogi sloveniji pa se revni razkazujejo,kot da so bogati.Ko pa pride cas za nove gume na avtu…nimajo! :)))

Težko, ker vsak ima svoj način življenja. Določeni želijo to kazati, drugi pac ne. Je pa tudi res da večina živi iz meseca v mesec. Vse na leasing, se wc papir…

S to informacijo o človeku? Zakaj te zanima koliko in kaj ima kdo? A da ga olupiš?

Mene nikoli ni brigalo kako je kdo oblečen in kaj ima, vem pa za nekaj ljudi, ki so prav obesedeni s tem. Njihove debate se ves čas vrtijo v tej smeri, ker so sami obsedeni z denarjem in močjo.

Pa tako lepo je življenje mimo teh neumnosti…

Zanimiva razmišljanja.

Mi je pa zanimivo, da vseeno ogromno ljudi ocenjuje druge na podlagi avta, oblačil. Recimo pri avtu sklepam, da dražji je avto, za bolj bogate jih smatrajo in jim bolj v rit lezejo (čeprav je lahko avto služben, sposojen ali pa je voznik v globokih dolgovih).

Pri oblačilih mi pa res ni jasno kako smatrajo, da so ena oblačila oh in sploh in da so to bogati ljudje, druga oblačila pa poden in da so to socialci? Kaj na oblačilih piše koliko so stala ali kako?

Mi je pa zabavno gledat kako se eni klanjajo ljudem, ki se pripeljejo z dragim avtom (mogoče sposojenim), ko pa pride nekdo s starim avtom nižjega razreda ga imajo pa za poden in so ošabni, osorni do njega. Pa lahko gre za nekoga, ki je hu hu visoko :).

Socialci v0zijo drage avte ,danes si lahko vsak butec kupi kar hoče na kredit. Mi preožnejši ne mečemo vsakp leto denarja za avto. Kupimo si višji razred in se dolgo z njim vozimo. Nesposobni pa skoz menjavajo kripe

Jaz imam veliko denarja. Vozim se z bmw starim 20 let. Novega nočem. Stari gre še kot nov. Stal je pa kot stane povprečna hiša.

Tega na osnovi videza ne moreš določiti. Kdor je finančno zelo premožen običajno tega ne razkazuje, ko gre po vsakdanjih opravkih. Podobno ne moreš trditi, da so premožni tisti, ki se pred diskont pripeljejo s fensi avtomobilom in nato kupijo najcenejši burek.

Ne moreš vedeti.

Kot sem napisala, moj delodajalec je milijoinar. V osem mestnih cifrah. Njegova žena vozi kodiaka, on audija q3, več kot 8 let star.

Obleke ,sicer kvalitetne, tudi drage katere, ampak tudi iz HM ,ali solivera ipd.

Nikakor nista hodeča reklama za kake prostaške gučije, adidase, hilfigerje :):)

Torej, kako bi kaka slovenska  “modna svetovalka”  ali “diplomirani prodajalec avtov” lajko vedel, s kakšno osebo ima opravka?

In nisem prepričana, da bi ju obravnavali njunemu “statusu” primerno.

Najbrž bi lahko stala tam v trgovini,kjer ju ne bi nihče kao videl in bi čakala, da se postreže kao fensi damo s plastik nohti,napihnjenimi žnabli in velikimi napisi na majici ali fake vujtonu:):)

Seveda, onadva ne bi čakala.

Torej, res , kako nekateri “veste”, kdo je bogat in kdo ni?:)

Pri nas imamo kar nekaj premoženja. Več stanovanj, hišo, firmo…. Sem pa že slišala opazke za moža, da zgleda kot revež. Prevaža se naokrog s službenim električnim avtom od firme, ki je najmanjšega razreda in nakupuje v diskontu. Sem ga vprašala zakaj? Odgovor: Vse temelji na prihranku časa. Majhen avto hitro parkira. V diskontu najde poceni in kvalitetno robo in se mu ni treba ukvarjati z raznimi karticami zvestobe ter kar je najpomembnejše tam se znajde zato nakup opravi hitro. Za kupovanje oblek pravi, da enostavno nima časa in potrplenja, ker se mu vse skupaj zdi neumno.

ampak po nepremičninah, če že! Zgonen, uvožen, Mercedes s trikrat prevrtenimi kilometri lahko danes kupi vsak idiot. Če nima tistih 10 jurjev, pa na lizing. Precej kratko laitengo ima tisti, ki premoženje človeka ocenjuje na podlagi avtomobila ali obleke. V srednji sem imel sošolca, ki je vrtel Lacoste, HM in ne vem še kere bunde in čevlje. Na koncu smo pogruntali, da ima še dva brata in so si izmenjavali med sabo ena in ista oblažila, cca. 3, 4 leta.

Že samo vprašanje implicira, da je status določljiv s premoženjem, kar je mantra sodobnega kapitalizma.

Najprej razčistimo, čemu statusni simboli sploh služijo. Če se vrnemo v naše čase v votlinah… so bila dejanja naših prednikov nekako razdeljena na pogostejša in redkejša. Pogostejša dejanja so ljudem pogosteje dala občutek zadovoljstva in redkejša redkeje.

Kar pa ne pomeni, da so poredke priložnosti upravičeno enakovredne. Da so vsa dejanja upravičeno vredna eno točko. Ustrojiti kožuh, skuhati kosilo ali privleči srnjaka, merjasca ali fazana niso ravno primerljiva opravila z vidika vloženega truda, napora… Zato je lovec rogovje srnjaka obesil na vidno mesto, v opomin ostalim, da je prehodil vso to pot sem in tja, na ramenih pritrogal tole reč, zato da je tu kožuh in kosilo za vse. Kosilo, ki je na mizi vsak dan, medtem ko je srnjak v taboru morda enkrat tedensko. In tisti, ki je strojil kože,je seveda najboljše primerke obdržal za svoj portfelj… Iz bolj ali manj podobnih vzgibov.

Smisel statusnega simbola je torej v tem, da izpostavi “velikost” oz. “težo” prispevka k dobrobiti skupnosti, ki pa se zaradi narave početja pojavlja redkeje. En srnjak ali merjasec, ki nahrani pleme za nekaj dni in omogoča izdelavo mehov, obuval… Ni in ne more biti vreden zgolj ene točke, kot je vredna priprava kosila. In da se ti “večji”, a bolj poredki dogodki ne bi pozabili in bi posameznik ne bil zaradi poredko vidnih rezultatov njegovega dela zapostavljen, je bil tu simbol, ki je opozarjal na ta status.

Vprašanje torej ni, kako oceniti premoženje po statusnih simbolih, temveč kateri statusni simboli ustrezno izpričujejo posameznikov prispevek k dobrobiti skupnosti.

Točno tako. Avto, četudi višjega razreda, je napol zastonj v primerjavi z nepremičninami. Potem pa se nekateri zgražajo, kak drag avto je nekdo kupil, sami pa imajo po 150 jurjev vredne nepremičnine. Pa marsikdo ne zna ocenit vrednost avtomobila, gledajo samo na velikost in na znamko (niti ne modela)

Kolega mi je razlagal kako je bila uradnica za neko zadevo osorna in neustrežljiva do njega, ko je prišel v navadnih oblačilih. Naslednjič je bil pa v službenih oblačilih (uniforma iz katere je bilo razvidno, da ima visok čin :)) se je pa ta ista žernska, kar cedila okrog njega pa se mu prilizovala. Trapa pač. Šlo je pa za UE.

sam imam avto v rangu 20.000. Tak avto ima veliko ljudi, Nikoli ne bi kupil avta neke prestižne znamke, ki je še drag po vrhu samo zato da bi se bahal pred drugimi. Nič mi ne mnajka imam vse, ampak na vzven tega nikoli ne pokažem, tako da za mene bi marsikdo rekel da bolj kot ne obiskujem socialne trgovine, kot pravi avtorica tega posta. Naj ti namignem, da ima danes ogromno ljudi avto na lizing, na kredit itd. sranje. Celo novega avta za gotovino ne moreš kupiti, ker je ceneje na lizing. No sam ga ne kupujem ne na kredit, ne na lizing, ker s tem samo banke futraš. Tako da na podlagi enga avta, lepih hlač in čevljev ne moreš govorit o premožnosti človeka.

Hudo, ti pa zmagaš. Daj naj zaupaj, katere so socialne trgovine?

To me pa izjemno zanima. Daj povej.

Zanimivo je, da večina tu odgovarja iz pozicije zavisti in ne iz pozicije tekmovalnosti. Razlika je bistvena.

Statusni simboli niso vedno astronomskih vrednosti. En tak statusni simbol v moji branži je npr. tablični računalnik, ki podpira ročno pisanje in skiciranje.

Velikanska večina za to uporablja iPad ali Surface. Ampak redki uporabljamo e-papir. In tu ne gre za ceno. iPad z stane znatno več, kot stane top model E zvezka. Gre za sporočilo: to počnem preveč pogosto, da bi si lahko privoščil težave s pisanjem po gladkem zaslonu. Čas raje namenjam pomembnim stvarem. Podobno je z izbiro mobilnega telefona. Za tega, ki ga jaz uporabljam, večina izmed vas ne ve, da sploh obstaja. Ker se ga ne da kupiti na vezavo oz. obroke.

Pri vsej stvari skupaj gre vedno znova za primarne strahove. Tisti, ki se poslužujemo statusnih simbolov želimo biti opaženi, obremenjuje nas neopaznost naše vloge in posledično strah pred tem, da ostanemo pozabljeni, zapuščeni, sami, z vsemi siceršnjimi življenjskimi bremeni. Zato preko (ustreznih) statusnih simbolov opozarjamo nase.

Na začetku sem omenil zavist. Tu so povsem drgačni motivi, strahovi. Zato tudi takšni odgovori. Za razliko od občutka neopaznosti, je pri zavisti posredi občutek upravičenosti do obstoja. Zavist torej temelji na razkoraku med našimi željami in pričakovanji,ter tem,kar dejansko živimo. Strah, da si ne zaslužimo boljšega, nam preprečuje, da bi prestopili mejo. Zato zavistni ljudje ne samo da ne potrebujete statusnih simbolov, temveč vas celo navdajajo z grozo, saj bi se sicer lahko postavilo vprašanje upravičenosti, pred katerim trepetate.

Pri tem želim poudariti, da tu ne gre niti nujno za resnično neopaznost, niti nujno za utemeljen strah glede upravičenosti. Gre zgolj za ponotranjene, večinoma podzavestne vzorce, po katerih delujemo.

Vozim rabljen avto za par tisoč evrov, oblačila so vseh znamk, res pa da čevlje kupujem kar se da kvalitetne in jih imam vsaj dve leti, nisem vsak dan drugače oblečena, v sluzbi se itak preoblecem, placa vsaj 2x minimalec. Zanalasc si ne kupujem dragih stvari, raje sparam za kaj bolj pametnega, niti ne zelim dajat drugim vtisa, da si pa lahko privoscim.

Kako pa bo nekdo vedel, da so to tvoji statusni simboli, če pa večina ljudi sploh pojma nima kaj je to, kar naštevaš?

Isto se sprašujem recimo o urah Rolex in kaj podobnega. Recimo, da nekdo nosi Rolex. Večina ljudi tega sploh ne bo opazila, če bo kdo opazil, da je oznaka Rolex, bo pomislil, da je verjetno ponaredek.

Ure pa so po 15, 20 jurjev, ampak večina nas ne bi opazila, da to ni ura za 100€ ampak za 15 jurjev.

Ker ne tekmujem kar z vsemi povprek. Za to je škoda energije. Ampak s konkurenti. In seveda, da bi opazili tisti iz nišne skupine. Povedano drugače… Zate mi v tem pogledu ni mar, saj mi nisi ne konkurenca, niti te ne potrebejem impresionirati. 🙂

O.S.: Ne vzemi tega osebno. Gre za ilustracijo.

Se pravi, da tekmuješ s par mandeljci? In kaj imaš od tega?

In, če nekdo iz tvoje niše, ne tekmuje in mu dol visi za statusne simbole?