KAKO DELODAJALCI BEREJO NAŠE PROŠNJE

Kitajska je država radikalnega kapitalizma, sugeriranega s strani ameriških ideologov neoklasične ekonomske teorije. Socialistična je ravno toliko kot je Slovenija urejena pravna država.

Vidim tudi, da se tukaj meša kapitalizem z demokracijo in spoštovanjem človekovih ter drugih pravic. V resnici je skozi vso zgodovino bolj malo kapitalističnih držav tudi demokratičnih. Večinoma se je kapitalizem najbolje počutil v raznih avtokratskih monarhijah in diktaturah. Še posebej so se lastniki kapitala najbolje znašli v pogojih korporativnega kapitalizma v nacistični Nemčiji, fašistični Italiji, Francovi Španiji, južnoameriških vojaških diktaturah, azijskih tiranijah… Za kapitalizem je najbolj zaželjeno okolje omejenih delavskih pravic, prepovedi sindikalnega združevanja, pomanjkljive socialne zaščite in močne policijske represije.

.. in marsikje videlo, da so prišli iz dežja pod kap oz. v nekaj podobnega kar se dogaja zdaj recimo v Egiptu, le da morda ljudi ni povsod na ulicah. Mimogrede, poglej samo Rusijo.

Vsekakor pa je imel socializem vsaj eno prednost: prav njegovemu pojavu se lahko zahvalimo za porast različnih pravic in svoboščin na zahodu – verjetno iz golega strahu oblastnikov pred samo idejo. Obstajala sta dva konkurenčna politična in ekonomska sistema, konkurenca pa (znano) prinaša napredek. Zdaj enega od sistemov več ni in na splošno je v svetu (tudi zahodnem) opazno upadanje prav že pridobljenih omenjenih stvari. Na žalost se moram s fotrovim sinetom v celoti strinjati.

Mimogrede pa še (ko se že obešaš na to kako se katera od držav deklarira), tudi skandinavske države se nimajo za socialistične.

Skandinavske države so BOGATE (Zakaj Norveška ni v EU? Zato ker je bogata in tega ne bi ravno delila z vsemi drugimi Evropskimi državami; polovica Dancev ima podjetja in počitniške hiše v Aziji, …). Tega se spet nihče ne spomni, ko se sklicujemo na to, kako fajn se tam živi. Če si bogat, živiš drugače, kot če si revež. In to Skandinavci še kako dobro razumejo, tako da – ne, niso niti podrazno socialistične te države. In ne pozabimo, da so “kolonizirali” (pardon, investirali v) Estonijo, Latvijo in Litvo, ki tudi zdaj “služijo” za njih. Jaz sicer pravim, da škoda, da niso v Slovenijo, ker če bi mi zdaj izgledali kot Estonija… ampak vseeno. Imajo zaledje, nekateri bivše kolonije, skratka SO BOGATI.

V Skandinaviji SE DELA (http://www.rtvslo.si/evropska-unija/svedski-premier-za-dvig-upokojitvene-starosti-na-75-let/276342 + poglej koliko kafičev je v Oslu polnih ob 10. zjutraj in koliko v Ljubljani…) in SE PLAČUJE DAVKE (npr. taksisti, gostilničarji, takšni in drugačni obrtniki in vsa tista banda, ki v Sloveniji nima prihodkov ali pa komaj preživi…), SE ŽIVI DRUGAČE (javni prevoz, kolo na jugu, malo zabave, (alkohol pa drag kot žafran tudi za njih), veliko dela).
Nimaš pol države, ki se šlepa, ne plačuje davkov, živi od sociale tudi ko ni treba.

In najpomembneje … v politiki je veliko žensk, ker so plače v politiki nizke 🙂 v primerjavi z gospodarstvom (da ne bo dvomov, da ne gre le za to, da so Skandinavci tako razsvetljeni, da želijo imeti ženske v politiki…)

Niso stvari tako črno-bele kot tu razlagate…

Pa še to, potem bom pa zares nehala. Toliko šinfamo čez bogate in kako je kapitalizem vzrok vsega slabega, ampak ko pa razmišljamo, po kom bi se zgledovali, izbiramo – koga že? – Skandinavce. Ki imajo kakšen BDP na prebivalca v primerjavi z drugimi evropskimi/razvitimi državami? Najnižjega? … Brez komentarja :(. Zakaj se ne zgledujemo po kakšni državi, kjer živijo skromno … ???

Zaničujemo denar, zaničujemo bogastvo, zaničujemo sistem, ampak nisem še srečala tistega dobrega slovenskega samaritana, ki polovico svoje plače pošilja v Afriko lačnim…. In tudi ne tistega, ki VSE svoje obleke in druge pripomočke kupi v fair trade trgovinah. Podoba BTC-ja v sobotah zjutraj je zelo zgovorna …

Socializem bi …. ja seveda 😉 … samo takrat ko se ti/mi/nam splača … Zakaj se potem ne zgledujemo po Kubi ali Severni Koreji namesto po Skandinavskih državah? Tam so ljudje zelo srečni, navezani na svoje voditelje, nič ne pogrešajo materialnih dobrin, čeprav imajo zelo malo …

Meni se ne zdi, da si povzročila slabo voljo. Kljub temu, da se morda v čemu ne strinjam. Nobene slabe volje. :))

Ker nas mediji in ostali malo zavajajo, ko trdijo, da imamo kapitalizem. Pa ga v resnici nimamo. Imamo lopovski strankokratizem, kjer ima država licenco za ropanje.
In zaradi slabih izkušenj z našim “kapitalizmom”, se seveda pojavi odpor do samega kapitalizma.[/quote]

Poglej tole: http://www.youtube.com/watch?v=iquemUNNYY8

Meni je ta tip res dober In se kar strinjam z njegovo razlago, da to, kar doživljamo, ni kapitalizem.[/quote]
Se strinjam.
Dokler je bil denar vezan na zlate rezerve, je le-ta ohranjal vrednost. Glavni smisel zlatega standarda je, da denar ohranja vrednost.
Problem se je začel, ko so nadzor nad finančnim trgom prevzele centralne banke in vlade, ki so si pridobile pravico do printanja denarja.
Ne samo, da centralne banke povzročajo nestabilno ekonomijo, osiromašenje družbe, skriti davek v obliki inflacije, ki ni nič drugega kot kraja premoženja, omogočajo tudi lažje financiranje vojne.
http://mises.org/media/7777/War-and-the-Fed

Jaz verjamem, da si ljudje želimo spodobnega življenja in poštenega plačila za pošteno delo.
Takrat v tistem socializmu je res vsak imel službo, če je želel…Vendar pa je postal problem, ker smo postajali vedno bolj nekonkurenčni. Saj se ni vlagalo v razvoj. Prav tako pa je to nekonkurenčnost bilo lažje vzdrževati, dokler smo bili zaprti pred ostalim svetom.
Omejevanje uvoza in s tem siljenje ljudi, da kupujejo domače, je pomagalo vzdrževati naše nekonkurenčno gospodarstvo. Seveda pa ljudje več nismo bili zadovoljni s svojim. Želeli smo napredne tehnologije in tujo hrano, kar je bila le pika na i za popolno stagnacijo našega nekonkurenčnega gospodarstva.
Od takrat naprej se še le zadolžujemo in živimo na tuj račun.
Zato je primerjava s Skandivanci neprimerljiva. Oni imajo nafto in razvito gospodarstvo..Mi bi pa radi delali kot v socializmu in bili bogati……:)

S tem se strinjam, vendar za razliko od nas je očitno država tam ustvarila pogoje v kakršnih se pač državljanom delat splača in ne nazadnje tudi plačevati davke, saj bodo prav slednji od tega nekaj imeli. Pri nas za kaj takega interesa ni, vendar za nezainteresiranost ne bi jaz obtoževal izključno povprečnega državljana, saj več kot očitno je, da preko običajnih demokratičnih mehanizmov državljani na politiko nimamo vpliva in še te nam zdaj poskušajo zmanjševati, če ne kar ukinjati.

Še enkrat in tudi glede BDP (ali pred časom se je bilo zelo moderno izgovarjat na produktivnost). Smo že kar nekaj časa nazaj prestopili tisto mejo, ko je za slabo eno in drugo bil kriv predvsem povprečen zaposleni. Imamo »kapitaliste« in »managerje«, ki jim ni v interesu vlagat v razvoj, tehnologijo in izobraževanje zaposlenih in imamo politike in sredine, ki imajo na slednje vpliv, ki jim ni v interesu dvigovati nivo splošne izobrazbe (beri: enake možnosti pridobivanja izobrazbe za vse).

Spet (namerno ali ne) stvari razumeš kot jih želiš. Ni problem v bogastvu. Problem je način kako je pridobljeno, pri čemer smo spet zelo pristranski v odvisnosti od sistema. Ko gre za prvotno akumulacijo kapitala (o kateri je pisal fotrov sine), jo ti in tebi podobni najraje preslišite. Ko gre za socializem in nacionalizacijo pa vpijete do neba, ne glede na dejstvo kako je kapital bil pridobljen. Konec koncev, tudi recesije (pri katerih se najraje opravičuje sistem z besedami, da tudi kapitalizem ni popoln) niso nič drugega kot neka mehka oblika (kontra)revolucije, kjer bogastvo prehaja od »spodaj navzgor«. In tudi, če gledam posameznike: prav nobenih težav ljudje ponavadi nimajo z bogastvi ljudi tipa Pipistrel ali Akrapovič. Nekaj povsem drugega pa so tisti, ki bogatijo na račun izkoriščanja delovne sile (predvsem v nerazvitem svetu) ali na področju naložb in bančništva ali katerim politika služi kot orodje in kar se mimogrede dogaja tudi v zahodnem svetu, in ne samo pri nas.

Ali kapitalizem pa ni zato, ker se nekomu splača? Če se že gremo kapitalizem, potem naj ta velja v obe smeri delodajalec – delojemalec. Tako pa smo danes v marsikateri firmi priča željamoz. zahtevam prvih, da bi zaposleni del(ov)ali – socialistično in v svoje akte in interno propagando vnašajo tipične elemente nekega soc. sistema kot npr. udarniško delo (preko polnega časa), pripadnost firmi, verbalni delikt, avtokracija…

Mimogrede še to: socializem kot smo ga imeli tu, je bil nekaj popolnoma drugega kot v omenjenih državah. Zanimivo bi bilo vedeti tudi komu (poleg tamkajšnjega sistema) je še v interesu, da S. Koreja ostaja to kar je, bi tudi bilo zanimivo vedeti (morda trg poceni delovne sile na zalogo). Prepričan pa sem tudi glede Kube, da bi bila danes precej drugačna, če ne bi bila že od revolucije naprej pod embargom ali z drugimi besedami: več interesa za zapiranje njenih meja je bilo zunaj nje.
Sicer pa, ko že govorimo o državah v katerih se je zgodila socialistična revolucija, boš pri njih zelo hitro našla skupni imenovalec. Pri tem nista Juga in Kuba nobena izjema (za slednjo se ve, da je pred Castrom služila kot oaza za ameriško mafijo).

Jaz verjamem, da si ljudje želimo spodobnega življenja in poštenega plačila za pošteno delo.
Takrat v tistem socializmu je res vsak imel službo, če je želel…Vendar pa je postal problem, ker smo postajali vedno bolj nekonkurenčni. Saj se ni vlagalo v razvoj. Prav tako pa je to nekonkurenčnost bilo lažje vzdrževati, dokler smo bili zaprti pred ostalim svetom.
Omejevanje uvoza in s tem siljenje ljudi, da kupujejo domače, je pomagalo vzdrževati naše nekonkurenčno gospodarstvo. Seveda pa ljudje več nismo bili zadovoljni s svojim. Želeli smo napredne tehnologije in tujo hrano, kar je bila le pika na i za popolno stagnacijo našega nekonkurenčnega gospodarstva.
Od takrat naprej se še le zadolžujemo in živimo na tuj račun.
Zato je primerjava s Skandivanci neprimerljiva. Oni imajo nafto in razvito gospodarstvo..Mi bi pa radi delali kot v socializmu in bili bogati……:)[/quote]

Kar praviš glede konkurenčnosti, drži le delno. Ti lahko kar hitro naštejem kar nekaj slovenskih podjetij, ki so bila izvozno usmerjena (tudi ali predvsem na zahodne trge). Torej se je dalo tudi takrat. Za marsikoga drugega pa se je trg tudi ustvaril (neuvrščeni), kar pa je pravzaprav isto kot je počel (počne) zahodni svet. Tudi ta si trg ustvarja.

Žal nafte res nimamo (ali pa na srečo). Če bi jo imeli, je vprašanje, če ne bi bilo danes nekaj takega kot je Irak.

Veš koliko se v pravih kapitalističnih državah zbere za dobrodelne namene? Kako si ljudje v skupnostih pomagajo? [/quote]Ker imajo slabo vest in si kupujejo “odpustke”?
Že moja mama je kot majhna deklica zbirala denar za lačne v Afriki in še toliko let za tem so tam še vedno lačni……. :/
Ne vem za nobeno socialistično državo, ki bi danes obstajala na tem svetu tako da…. a ti veš za kakšno, ki tudi “živi” socialistično ne da se ji samo tako reče? 😉

Jaz delam, zato da živim. Zato ne razumem, kako lahko tako romantično gledaš na službo in podjetje kot na neko drugo družino… Saj je služba “sredstvo” za druge stvari. Hvala Bogu, če je to sredstvo tudi prijetno, ampak če kdaj ni … pač se spomnim, da je le “sredstvo”.[/quote]Pandora1 pa menda si ne domišljaš, da boš lahko večno delala, da boš lahko živela? Kaj pa ko/če obnemoreš?
Že če obležiš za kak teden/mesec te po tvoji logiki delodajalec brez slabe vesti zamenja, ker ni “romantik” in mu pač ne prinašaš dobička/koristi.

Isto je z čistin kapitalističnim sistemom. Dober si dokler si, ko obnemoreš nisi vreden nič, manj od nič. Mar posamezniki za to delamo, da družba živi, napreduje? Kaj pa ko posameznik obnemore, na koga naj se obrne za pomoč, če mu družba ni nič dolžna? Saj vsak s svojim bivanjem nekaj doprinese k uspešnosti družbe, če ne je z družbo nekaj narobe, da ne zmore, noče zna… posameznika pripravit do tega, da bi prispeval v skupno dobro, ker ko enkrat resnično ne bo mogel (ker bo star, bolan, poškodovan…) ga bomo pustili crknit? Po strogem kapitalizmu da, brez slabe vesti. So pa danes kapitalistične družbe veliko bolj socialistične oz to postajajo pa naj si to priznajo ali pa ne. In smisel obstoja družbe vidim v prvi vrsti v tem, da se lahko nasloniš nanjo, ko več ne gre, ko obnemoreš.
Danes se pa tudi panoge kot je zdravstvo poslužujejo ekonomske logike in po tej miselnosti ustvarjajo same sebi delo (bolne ljudi) in na njih kujejo dobičke, bogatijo posamezniki kar je skregano že v osnovi z vsako humano logiko.
Mar si želimo takšno družbo? Družbo dobičkov, nam je to cilj, smoter našega obstoja je kopičit materialno bogastvo? Čemu? Kaj bomo z njim?

V službi si PLAČAN za opravljeno delo. Nisi v sužnjelastniškem odnosu. Će misliš, da nisi plačan, dovolj, si najdi drugo službo ali si ustvari svojo firmo. Dovolj imam tega jokavega pristopa,kolk smo bogi…. in izkoriščani :)))))))) Vedno v vlogi žrtve…[/quote]Pandora ti si svobodna? V čem si svobodna, v tem da ustvarjaš dobiček zase? 😉
Kdo te prepričuje v to “svobodo”? :))

Not anymore!! To se je dogajalo v času, ko je pretila “rdeča nevarnost”. Danes pa počasi lezemo nazaj – v obdobje neofevdalizma.

Če te skrbi kaj boš z dobičkom, ga lahko prineseš k meni. :))))

Saj, če imaš dobiček in če pošteno zaslužiš, potem te tudi ne skrbi kaj bo takrat, ko/če boš obnemogel.
Saj imaš prihranke ali pa si dobiček nekam vlagal…
Kaj pa pri nas ? Dobiš neko revščino in delaš za revščino…Ko boš pa obnemogel, boš pa spet živel v revščini, ker nisi imel dobička in nisi nič prihranil. Ker nisi imel kaj.
Ker so ti država in elitneži vse pobrali.

Današnja komunikacija je vedno bolj fokusirana na mail in kvote prejete pošte se nemalokrat filtrira avtomatično. Pa vendar je za izvedbo te funkcije nekdo zadolžen – že zato, da se ne storijo kakšni ‘težji’, poslovni kiksi. Očitno v tem podjetju človek, ki pokriva (tudi?) to področje, ne opravlja ravno kvalitetno svojega dela (lahko zaradi preobremenjenosti, kar pa ne bi smelo vplivati na ugled firme navzven). Kajti: napaka ni bila storjena le enkrat, temveč se je (v podobni obliki) ponovila še drugič.

Pri veliki kvoti prošenj je treba narediti prvi izbor. Lahko so kriteriji zanj določeni, znani že vnaprej (poleg izpolnjevanja zahtevanih pogojev še npr. starost oz. konkretne dotedanje delovne izkušnje) in zato nimaš možnosti priti v drugi krog. A vendar se med kadrovniki oz. osebami, ki v podjetju spotoma opravljajo to funkcijo, takšni, ki pa kdaj vendar preberejo vlogo – kdo ve, kaj bo pri njih vzbudilo zanimanje prav za tvojo. Zato je dobro popolnemu, a kratkemu opisu dotedanjih izkušenj priložiti poleg ustreznih dokazil svoj, malo drugačen ‘nagovor’. Morda bo prav slednji prepričal človeka na drugi strani, da ti da možnost, da se predstaviš še osebno.

Predvsem takrat, ko bo izhajal iz zavedanja, da so na drugi strani živi ljudje. Če osvetlimo ta vidik, je spoštljiv odziv samoumeven – neglede na to, kakšno družbeno, gospodarsko ureditev trenutno imamo.

Not anymore!! To se je dogajalo v času, ko je pretila “rdeča nevarnost”. Danes pa počasi lezemo nazaj – v obdobje neofevdalizma.[/quote]Se strinjam, žal… :/

Kaj naj ti odgovorim? Če ti napišem žalostno resnico o tem me bo Marko označil za nečustvenega robota, ki živi le za kopičenje materialnih dobrin, čeprav je resnica o meni čisto drugačna. Raje delim drobtinice, da bi le bili vsi živi in zdravi.

Ampak resnica je ta, da proizvedemo več, kot potrebujemo. Da je ljudi več, kot bi jih moralo biti. Da ti ljudje najemajo kredite za stvari, ki jih sploh ne potrebujejo. Da te drage kredite potem ne morejo odplačevati. Da so bili v teh bankah, ki so spolzele v bankrot ali v podjetjih, ki so z nasičenostjo trga postali nekonkurenčni zopet zaposleni ljudje, ki so pristali na cesti. In da zdaj ti ljudje (da se vrnemo na temo) brezuspešno iščejo zaposlitve, ki jih ni.

Če vzamem v obzir velik del človeštva, ki še vedno živi v pomanjkanju, bi se s prvim stavkom sicer malo težje strinjal pa vendar – mar vse to ne kaže na to, da je tudi z “najboljšim sistemom do zdaj” nekaj hudo narobe?

Kaj je bogastvo? Da imaš 2 avtomobila, da imaš 10 super marketov na kupu in lahko izbiraš med petimi vrstami znamk mačje hrane, da lahko svoji kupiš oblekce prestižne znamke, da lahko greš na križarjenje, visok BDP države?

Ne, jaz bi rekel, da je pravo bogastvo dobra družbena klima, h kateri prispeva obče zadovoljstvo ljudi. Razslojenost , ki ga spodbuja diviji kapitalizem je največji sovražnik tega, navkljub visokim gospodarskim kazalcem.

Dragi Marko. Na ta zaspan dan se mi je ob tem tvojem pisanju nehote prikradel v misli film Jej, moli, ljubi… Si ga mogoče gledal?

Napenjam možgane in si v glavi skušam predstavljati svoje prijatelje in znance kako zjutraj, predvsem ob mrzlih zimskih jutrih vstanejo ob šesti uri in se polni čustev, veselja in zadovoljstva odpravijo v službo. No, res se trudim, ampak si jih nekako ne morem.

Enim je delo ljubše, drugim smrdi, ampak prav vsi hodijo v službo samo zaradi enega samega razloga – da zaslužijo za preživetje (ali kaj več, če kaj ostane).

Tudi z menoj ni nič drugače. Sicer me delo veseli ampak to ni niti približno tistemu, kar si jaz želim v življenju početi. In prav rada bi se odpravila v Indijo ali na Bali in kot Julia Roberts v tistem filmu poskušala najti sebe. Če bi se lahko tako iskala kakšno leto ali več – bi bilo pa sploh super. Ampak veš kaj? Jaz si tega ne morem privoščiti. Ker moram vmes položnice plačevati.

Zato mi prosim nehaj jokcat o svojih čustvih in se raje zbudi. Te prihrani za kakšno (ali kakšnega).

Če te pa zanima, kako mi robotki funkcioniramo doma pa naj ti še to povem: pridem iz službe (oziroma preneham delati, ker delam od doma), vklopim nazaj čustva, otroci mi pričarajo Indijo Koromandijo, zvečer z možem pa v postelji doživim še Javo in ne samo Bali.

Marku, z ljubeznijo, Ioli
(čustva sem samo zate dala na “on”)
🙂

Kaj je bogastvo? Da imaš 2 avtomobila, da imaš 10 super marketov na kupu in lahko izbiraš med petimi vrstami znamk mačje hrane, da lahko svoji kupiš oblekce prestižne znamke, da lahko greš na križarjenje, visok BDP države?

Ne, jaz bi rekel, da je pravo bogastvo dobra družbena klima, h kateri prispeva obče zadovoljstvo ljudi. Razslojenost , ki ga spodbuja diviji kapitalizem je največji sovražnik tega, navkljub visokim gospodarskim kazalcem.[/quote]
Kaj je zdaj kapitalizem kriv, če pa smo ljudje to izbrali ?
Saj pa smo hoteli biti napredni in imeti vse, kar imajo Američani, ki so bili vzor razvitega kapitalizma.
Seveda pa ima vse to svojo ceno….In za vse to smo prodali svojo dušo.

Jaz seveda ne podpiram izkoriščanja..Vendar ni ime sistema tisto kar določa in dopušča izkoriščanje, ampak mi sami.

Zavist, pohlep in tekmovalnost v nas je povzoročila to, kar imamo.

Že od nekdaj je bilo tako. Ta sistem bo še nekaj časa laufal, potem pa se bo sesul oziroma ga bo sesulo ljudstvo, ker ni za vse enakopraven. In zgodovina se bo ponavljala, dokler ne bomo uvedli pravičnega sistema, kjer bodo vsi imeli enake možnosti. To pa bo zelo težko.

Ampak delnice tega pa na borzah ne kotirajo prav visoko :-)))

Joooj, On_, a se prav trudiš, da me ne bi razumel? 🙂
Če zbolim zame skrbi država iz prispevkov, ki sem jih jaz (ali delodajalec) plačeval/a prav za ta primer. Pa saj nismo v 19. stoletju… Obstajajo tudi zavarovanja … nezgodna, življenjska, za primer invalidnosti…

Naša “bolniška”, ki je 30 dni v breme podjetja, je spet ena taka slovenska pogruntavščina. Ponavadi v kapitalističnem svetu bolniško plačuje delodajalec 2-3 dni, in potem si avtomatično breme države (ali zavarovalnice, zavoda, kakorkoli je pač to urejeno. Samo NE delodajalca). Pri nas pa je vse en mišmaš, država skrbi za gospodarstvo, delodajalec pa za socialo…

In ne, si ne domišljam, da bom lahko večno delala. Vendar si tudi ne domišljam, da bo kdo (a la država) takrat poskrbel zame. Zato pa razmišljam, kaj lahko zdaj sama naredim, da bom tudi takrat lahko dostojno živela.

Obstajajo zavarovanja, prihranki, investicije. Saj se lahko vsakomur zalomi, ampak če vsaj mejčkeno razmišljaš vnaprej in ne veruješ, da bo država vse rešila, da boš vedno zdrav in star 25 let,,, se v večini primerov izide. Če pa seveda sediš na riti kot dodo bird in čakaš … boš doživel isto usodo kot dodo bird 🙂

V službi si PLAČAN za opravljeno delo. Nisi v sužnjelastniškem odnosu. Će misliš, da nisi plačan, dovolj, si najdi drugo službo ali si ustvari svojo firmo. Dovolj imam tega jokavega pristopa,kolk smo bogi…. in izkoriščani :)))))))) Vedno v vlogi žrtve…[/quote]Pandora ti si svobodna? V čem si svobodna, v tem da ustvarjaš dobiček zase? 😉
Kdo te prepričuje v to “svobodo”? :))[/quote]

Ljudje vedno vidimo samo pravice in ne dolžnosti, v vsaki stvari.
Zame je svoboda to, da lahko prevzamem odgovornost za svoje življenje, da se lahko odločam, kako bom živela, da sprejmem odgovornost za (pozitivne in negativne) posledice lastnih dejanj, tudi za svoje napake.

Svoboda je zame to, da lahko uporabljam lastne možgane. Da se lahko odločam, ali bom več dala za pokojnino ali bom kupila rajši tri torbice več. Da se odločam, ali bom naredila otroku varčevalni račun ali šla na počitnice. Da nisem postavljena v (ponižujoč) položaj, ko je država za vsak malenkostni vidik mojega življenja bolj pametna od mene in mi narekuje, kako naj živim tudi na tistih segmentih, kjer bi to lahko počela sama in ne bi bilo v škodo drugih. Kot da sem troletni nebogljen otrok, na katerega je treba paziti… Pa da ne bo pomote: zavedam se, da mora država določene stvari regulirati, vendar med zagotavljanjem nekega minimuma in popolnim upravljanjem življenja nekoga … je pa velika razlika.

Že od nekdaj je bilo tako. Ta sistem bo še nekaj časa laufal, potem pa se bo sesul oziroma ga bo sesulo ljudstvo, ker ni za vse enakopraven. In zgodovina se bo ponavljala, dokler ne bomo uvedli pravičnega sistema, kjer bodo vsi imeli enake možnosti. To pa bo zelo težko.[/quote]Ne vem, kdaj bo to, glede na to, da to nikoli ni bilo. Vedno sta obstajala dva razreda, protežirani in oni izkoriščani. V socializmu je romantično to, da je onih protežiranih tako malo, da jih množice ne vidijo. Kapitalizem pa sam po sebi sploh ne more funkcionirati, ne da bi bili eni dosledno izključno izkoriščani, seveda daleč stran, da jih ni treba gledati. Tudi razvil se je najprej v državah, ki so imele kolonije in tam mrcvarile cela ljudstva in pustošile cele pokrajine po afriki in indiji.
On_ je lepo napisal, njegova mama je zbirala denar za lačne in še vedno so lačni. Kako neki je to mogoče? Če pa je v kapitalizmu toliko možnosti za vse? Ja pa kako, da se ne znajdejo… a ne kako čudno… aja in nisem čisto prepričana da (BOGATE) skandinavske države niso del tega sistema. Se mi zdi, da tudi one uvažajo banane za smešno ceno iz srednje amerike in tekstil in belo tehniko in elektroniko iz indije in kitajske…

Preveč je ljudi, ki izbirajo na podlagi svojih čustev, kujejo dobiček, da drugim vzbujajo določena čustva, celo na delovnem mestu bi si radi doživljali še Javo in ne samo Bali.

In potem rečeš, da ti ne poznaš ljudi, ki hodijo v službo zaradi čustev?
Iz katere lune si pa ti sestopila? :)))))

Tale tržna miselnost ima svoje omejitve in v družbi kakršno poznamo danes ne more oz ne sme bit podvrženo vse tržni miselnosti, ker gonilna sila tega (kapitalističnega) sistema v njegovem bistvu je čisti pohlep. In sedaj je dovoljeno, uzakonjeno, legalno, da se nekdo okorišča na račun družbe, skupnosti v kateri živi in nazaj nič (oz zelo malo) daje.

in če se vrnem na začetni post bi bilo smiselno in logično iz strani podjetja, da pregleda in prebere vse prošnje, ki jih dobi, da poišče najustreznejšega kandidata za delo. Pa temu ni tako, ker ljudje nosijo tudi v službo svoja (negativna?) čustva, ki jih tam izživijo na račun “obupancev”…. 🙁

Trg dela je pa sedaj takšen, da dopušča izkoriščanje delavcev, ti ne dobijo plačil za svoje delo, čeprav se izdelek proda po isti ceni kot se je nekoč. Razliko legalno pobere….kdo? Kaj ima družba od njega?
In danes je potrebno za enoto proizvoda bistveno manj ljudi in človeškega dela pa nas kljub temu silijo delat več in dlje, na drugi strani imaš pa kup ljudi ki živijo od “države”, ki ne obdavči “izkoriščevalcev”, ker le tem piše zakone….. nonsens.

Drugače sem pa vesl, da hodita z možem v tople kraje, samo ne vem, a je on kapitan kake barčice ali mogoče Costa concordie….. saj je vseeno samo, da ne nasedeta na čereh in da sta do jutra nazaj :))))