Kako bi se odzvalo, če pridete na obisk v tako stanovanje?

Recimo, da pridete k neki znanki, tam proti 50 stari na obisk in je stanovanje kot je spodaj opisano. Kaj bi si mislili?

Stanovanje veliko cca 30 kvadratov.

Kuhinja mini, da nimaš niti prostora za mizo. Vse nekam nabasano, ker je pač tako mala. Štedilnik ves nekaj rjaveč. Kuhinja je brez okna, so pa vrata, ki pa jih je bolje ne zapreti, ker potem se pa res ne moreš premikati.

Potem mini kopalnica: tuš, WC, umivalnik. Prostora za pralni stroj ni. WC školjka ostanki rjavega gor (stanovanje dobila v najem v obupnem stanju, ko je bila školjka vsa rjava, po mukotrpnem čiščenju je šlo delno dol, vse žal ne). Ploščice na steni delno odpadle, delno razpokane

Potem pa soba, ki je hkrati jedilnica, dnevna soba, spalnica. Notri ni postelje, ženska ima samo jogi in leži na tleh. Zraven polomljen dvosed. Miza, klop in stol. Pa še ena omara. Vse polno. Zadelano s knjigami, razno športno opremo, oblačili.

Stanovanje je najemniško. Ko ga je dobila, je bilo umazano, polno stare robe, slabega pohištva. Tako, da je bilo potrebno hudo dolgo čistiti in odnesti kup stare šare.

Kako bi pogledali, da neka ženska v zrelih letih živi v taki luknji?

Živi pač tako, kot živi, kot si lahko privošči in kot je sploh dobila.

Ne bom je pljuvala, ne bom ji solila pameti, ne bom se hvalila, da pri meni pa ploščice ne odpadajo.

In ne bom pisarila po forumu, kaj kdo ima.

In kako si ti odzvala?

Da se to stanovanje nahaja v najlepšem mestu na svetu (žabarija) ?

Kaj bi si mislil? Nič, v takšno greznico ne bi sploh šel. Niti na obisk ?

Kako bi se odzval? Poskušal bi pomagat, če bi pomoč seveda sprejela. Čiščenje, nova oprema, boljša razporeditev, eventuelno drugo stanovanje in pomoč pri selitvi. Marsikaj se da, najlažje je pa obsojat.

Kaj bi si mislila? Da je uboga ženska prišla v tako luknjo, ker za kaj drugega nima možnosti. Nič ne bi obsojala. Ne rodijo se vsi ljudje v srajčki in z zlato žlico v roki.

In je finančno očitno zelo šibka. Te je ona povabila na obisk ali si se kar samoiniciativno pojavila?

Ne, ni v Ljubljani.

afff, ti bi resno kupoval novo pohištvo? Kar nekemu znancu? Saj se hecaš? Pa na obisk bi prišel pa šel čistiti?

Boljša razporeditev? Nimaš kaj, če ni prostora.

Drugo stanovanje? Bi ga plačal?

Torej, če prav razumem, se večini zdi tako bivalšče ubogo, slabo, pač ena luknja?

Kaj bi si mislila?

O tebi bi mislila, da si slaba, licemerska znanka!

vprašala bi jo, če rabi kako pomoč. pa če želi nosit perilo k meni, da se opere, ker očitno nima pralnega stroja.

Se mi je zdelo, da bi jo vsi imeli za eno ubogo revico.

Pa res vsi živite v tako super razmerah, da se vam opisano stanovanje zdi ena taka revščina?

Ja, dejansko bi to naredil in sem tudi že naredil. S prijatelji smo štartali akcijo, ki je ženico v soseščini v razpadajoči bajti rešila tega, da se ji bajta sesuje. Vsi smo prispevali, eni z denarjem, eni s stvarmi, eni z delom. Redno tudi pomagam ljudem, ki prosijo. Večkrat pošiljam hrano mladi mamici v Zasavje, ker je z bolnim otrokom na robu preživetja. Redno podarjam stvari, ki jih ne rabim – npr. avotsedeže, kolesa, računalnike. Ko zamenjam, ne gre na bolho ampak v dar tistemu, ki potrebuje. Veliko jih je, ko si enkrat v teh krogih, se razkrijejo.

Tako se to dela v naših koncih, ne vem, zakaj je to tako čudno.

A je to stanovanje v hiši? Ni mi jasno, da ni okna v kuhinji. Pralnega stroja sploh nima ali ga ima v kuhinji? Koliko pa da za najemnino?

Glede na opisano se trudi, ni izgubila upanja, je borka. Zivi pa v izredno slabih razmerah. Zakaj te je tja vabila? Si sama prisla? Verjetno ves, kaj jo je tja pripeljalo? Vsem se ne cedita med in mleko.

Lahko bi ji cestitala, da je postimala kar lahko.

Najemnine so drage, kvadratura težko dostopna, če je v najemu, ne more izbirati kopalniških ploščic in štedilnika, in okoli pohištva so omejitve – finančne, prostorske in pogodbene.

Žal je dandanes to standard za marsikaterega samskega – moškega ali žensko.

Jaz se ne bi zgražala zaradi lastnih izkušenj – realno gledano, če še za pralnik ni prostora potrebuje za teden oblek (ne glede na letni čas) in za 14dni spodnjega perila za najosnovnejši minimum oblek, hkrati odlagališče za tiste v večkratni uporabi npr trenirka za doma za 3dni. To ne gre samo v eno omaro. Čevljev je takoj 10parov: 3x za službo, superge za zunaj+ ene za telovadnico, za sneg, dež, jesen/pomlad, dvoje za poleti in smo na 10… Poleg “bedarij” npr. Dežnik, zimska jakna, orodje, sušilnik za lase, metla, sesalnik, koš za perilo….

Pač res je težko, veliko “Krame”, potrebuješ.

Zfu, bolje bi bilo rečeno, da je to garsonjera. Ampak je pač kuhinjska niša ali kako naj rečem. Pač stanovanje ima okna na eni strani. Ni v hiši.

V bistvu je samo eno okno v celem stanovanju.

Ne pralnega stroja ni. Je edina možnost ga imeti v spalnici, posledično bi morali zvrtati in napeljati vodo do tja pa odtok.

Ja, tole je najemnina nizka, ostalo, kar je bolj spodobno je pa adijo pamet najemnina.

Štedilnik, kuhinjski elementi, hladilnik, to vse je že bilo v stanovanju. Pa ena sama ženska tudi težko prinese v stanovanje novo opremo in odnese staro polomljeno sedežno ven.

Ja, oblačil je treba kar za kak mesec. Ni pralnica ravno v bližini.

Pa športne opreme se nabere, če nimaš garaže, kleti, moraš imeti smuči, kolo, razne pripomočke, v stanovanju.

Pa računalnik, tiskalnik, radio in take reči pa ogromno knjig in se nabere.

Zakaj smatraš, da so izredno slabe razmere? Kaj dejansko je tako slabo?

A res vsi samski živijo v velikih, lepih stanovanjih? Je res tako čudno, da nekdo živi na dobrih 30ih kvadratnih metrih?

Tule ni govora o razpadajoči bajti. Niti ni govora o osebi, ki kaj prosi. Da ji ponudiš čiščenje, bi razumela kot žaljenje. Ne gre za osebo na robu preživetja. Gre za visokoizobraženo žensko, v zrelih letih, ki nikakor nič ne prosi, niti ne želi miloščine. Ima kolo, računalnik, avto.

Ce kuhinja nima okna, pac nima, verjetno je v hodnicku, da je ostalo vec prostora v bivalni sobi.

Rjav stedilnik pac spucas, kolikor se da, ce dela, naj dela.

Wc skoljko zamenjas. To pa res ni tak strosek!

Ploscice nimas kaj, zalepus, ce se da.

Glede jogija na tleh… Ljudje podarjajo cuda stvari 8n res ni potrebe, da bi kdo spal na tleh! Se je treba malo obrnit okoli sebe!

Pralni stroj je pa ze nuja, ceprav 1 oseba bi lahko nosila prat tudi v pralnico, vecji problem je susenje perila v tako majhnem prostoru.

In ja, je ubogo tole. Ni nujno, da imas kopalnico z zlato pipo, a neke osnove naj bi bile pokrite. Ce nima denarja za novo pohistvo, ljudje podarjajo staro in se povsem ohranjeno, pac to vzames. Cistit pa ocitno zna,torej ni problema.

Ja no vidiš, ti podatki v prispevku niso omenjeni. Sem pač sklepal na stisko. Pa tudi v tem primeru sem napisal “če bi pomoč sprejela”, ker vem, da je marsikomu to težko.

V tem primeru bi pač pustil, da živi dalje, kot živi. Če ima sposobnost, finance, zdravo pamet in jo to ne moti, zakaj bi mene?

Hm, nisem računala, da boste imeli tako slabo mnenje o tem stanovanju. Sem mislila, da bo vseeno kaj bolj pozitivnega. Tule pa res vsi pišete kot, da je ubogo revše v zanikrni luknji.

Meni se zdi v bistvu ponižujoče, ko vsi smatrate to kot neko zanikrno luknjo.

Jaz resno dvomim, da bi pa kar vsi samski živeli v velikih, lepih več sobnih stanovanjih.

Kdo pa potem biva po garsonjerah? Tole pač ni edina garsonjera. No, uradno je enosobno stanovanje, vendar v praksi je to meni garsonjera.

Očitno so ji pač bolj druge stvari pomembne. Če hodi smučat očitno ni na robu lakote. Nekaterim pač bivališče nič dosti ne pomeni. Se pa da tudi z malo denarja uredit. Postelje podarjajo. Sedežne tudi. Če je grda eno deko za par eurov čez vržeš. Počistiš kar lahko. Omare tudi podarjajo da pospraviš stvari. V najslabšem primeru si nabereš škatle v trgovini in tja zložiš. Pač očitno je njej ok. Kaj ima to druge za brigat. Mene bi odbilo če bi bilo umazano in svinjsko. Ostalo me ne gane. V svinariji pa ne morem sedet in pit iz kozarca za katerega nism zihr če je čist.

Da bolj pojasnim za kaj gre. Zdaj sem že itak dobila vtis, da se vam vsem po vrsti zdi, da je to ena zanikrna luknja.

V tem stanovanj bivam jaz. V kratkem se mi je pa najavil obisk. Dva znanca. Obiskov sicer ne maram, jih ne sprejemam, ker pač je stanovanje tako kot je. Tu gre pa za dve osebi, ki sta se najavili, ki bi ju pa tudi rada videla. Sta pa par ur leta z avionom. Tako, da ne bo več kmalu prilike, da se še vidimo. Verjetno več let ne ali pa sploh nikoli.

In zakaj imam stanovanje kot je?

Hja, sem bila v krizi, vzela sem tisto, kar je bilo. Ni bilo druge izbira kot vzeti neko službo ali pa biti dalj časa brezposelna (glede na to kako se je potem odvijalo, bi bila res dolgo brezposelna). Delodajalec je pomagal poiskati stanovanje, na moje prošnje, da naj mi vsaj fotke tega opremeljenega stanovanja pošlje, ni bilo pozitvnega odgovora. Tako, da sem tvegala. Vzela službo in stanovanje.

Ampak šok je bil na začetku ogromen. To domnevno opremljeno stanovanje je bilo par let prazno. Prejšnji najemnik umrl, ampak cel kup njegovih stvari je blo še v stanovanju. Namesto postelje polomljena sedežna, ki se raztegne. WC za zjokat. Par dni je trajalo, da sem kopalnico očistila toliko, da sem se lahko tuširala. Še par dni, da sem lahko kaj kuhala v kuhinji.

Ampak bila sem brez avta, brez znancev, vso mojo kramo pa v tem stanovanju. Drugega pa nisem našla oz. so bile cene najema dvojne ali celo trojne.

In sem ostala. Ker je bil plan, da ostanem samo par mesecev, nisem šla v nabavo postelje, neke opreme. Ker sama bi to težko dostavila po vseh stopnicah pa potem bi lahko to kar tam pustila, ko bi se spet selila.

No stvar se je zapletla, tako, da par mesecev se je močno zavleklo. Hja, in zdaj iščem službo, ko najdem službo se bom odselila. Prej bi se bolj težko.

Bi bila pa hudo užaljena, če bi mi kdo ponujal čiščenje pa miloščino.