Je zaradi ljubezni vse dovoljeno?
Vsem je bil kdaj všeč nekdo, ki je zbujal interes pri večjem številu oboževalcev/oboževalk. Kakšne metode uporabljate za to, da se znebite “nasprotnika” oziroma “nasprotnice”? Ali igrate povsem pošteno, ker menite, da se prave ljubezni ne da pretentati, ali pa uporabljate tudi druge metode in sredstva za zmago (v ljubezni in vojni je vse dovoljeno)? :)) Tu se spomnim na tisto pesem od Abbe – The winner takes it all. Mislite, da je večja verjetnost, da boste nekoga dobili (ali obdržali), če boste igrali “umazano igro” kot pošteno igro? Meni se je v precej let nazaj zgodilo, da sem izgubila nekoga zaradi umazane igre, sedaj na stvari gledam drugače – če bi bil pravi zame, se to ne bi zgodilo.
Ste bili kdaj v situaciji, ko ste morali nekaj časa skrivati vezo zato, da se drugi ne bi vmešali? Pa ne mislim na primer varanja, ampak na dve samski osebi. Moja prijateljica je morala skrivati vezo, ker sta bila s fantom različne veroizpovedi, njuni starši pa izrazito nacionalno zavedni. Starši so izvedeli za vezo šele takrat, ko je bila noseča. Onadva sta še vedno skupaj (že precej let), vprašanje pa je, kako bi se končalo, če bi za vezo starši izvedeli prej.
Ni nujno, da ni bil pravi zate za pravo ljubezen je pač včasih treba igrati umazano. Jaz bi rekel, da nisi bila dovolj zvita oz. meni se zdiš oseba z zelo visokimi moralnimi načeli. Problem je, ker ostali niso. Ti pa tudi se mi zdi zelo razumsko gledaš na ljubezen.
Velikokrat ne gre samo za vprašanje nacionalnosti ali veroizpovedi. Starši pač želijo najboljšega za svoje potomce. Meni se zdi precej bolj pogosto nezadovoljstvo staršev na materialni osnovi. Vendar to ni nič novega to obstaja že stoletja v feudalni Evropi.
Seba potem je tebe tašča upravičeno kritizirala, ker želi za svojo potomko le najboljše? ://
In Atilopa ni bila dovolj “umazana” in ni dovolj hitro zanosila zato se ji ni izšlo s tisto propadlo ljubeznijo? :/
Koliko je vredna ljubezen za katero moraš igrat neko umazano igro, glumit nekaj kar v resnici nisi?
On, štos je v tem, da nekateri pač tvegajo, pa četudi izvisijo. Tako nekatere ženske zanosijo, zato da bi nekoga “ujele”. Nekaterim to uspe, druge se morajo zadovoljiti s preživnino za otroka. Mislim, da je Seba zgrešil s tistimi “visokimi moralnimi načeli”. Jaz zase ne mislim, da sem brez napak in da so bila moja ravnanja vedno 100 % pravilna. Možno je tudi, da sem kdaj nehote koga prizadela. Ko se je meni tisto zgodilo, nisem na ljubezen gledala čisto nič razumsko.
Najslabše je seveda mahati in se boriti proti vsem okrog, seveda pa obstajajo pari, ki jih najbolj močno povezuje, če ima(ta) vsaj kakšnega zunanjega sovražnika. Če ga ni, ga ustvari eden od njiju.
Prava ljubezen ne rabi iskat metod, da se znebi kogar koli. Dva, ki ustvarjata odnos morata biti pozorna na to, da bo njuna vez rasla in se krepila. Kar je najboljša obramba za vse zunanje viharje v obliki oseb, nesreč, težav.
Ne vem na kakšne trike misliš? Jaz verjamem, da moraš včasih tudi kakega konkurenta vreči iz igre z zvijačo ali spletkarjenjem ali pa mu speljati žensko ali celo ženo. Sicer pa se tega v enaki meri kot moški poslužujete tudi ženske.
Tudi iz tvojih dveh vprašanj sledi, da si ženska z visokimi moralnimi načeli kar je sicer zelo lepo. Jaz pri tebi to globoko spoštujem, ker sem jih imel včasih tudi sam. A se moraš zaradi tega včasih odreči določenim užitkom.
Tudi pravega prijateljstva ne. Spletke, opravljanje v bistvu pomagajo razčistiti, kdo je pravi prijatelj ali ljubljena oseba ali samo nekdo pač… ki lažnjivim spletkam naseda že na začetku, kaj bi šele bilo čez nekaj let. Ojoj.
Evo, še moj avatar odgovarja na to temo: treba je znati zavarovati območje ljubezni brez prelivanja krvi in je turkiz lahko povsod :))
A ta, za katerega naj bi se borile/borili, pa nima svoje volje, čaka na končen izid – tista/tisti, ki zmaga, ga/jo dobi?
@antilopa npr.
Jaz sem že zdavnaj ugotovil, da večina ljudi ne igra pošteno kar se tiče ljubezni. Takoj ko se jim nekdo doapda naredijo vse, da jo ali ga dobijo kar je vse lepo in prav ampak pri tem lažejo, manipulirajo, varaja itd. torej vejo, da z normalnim pristopom itaq nimajo šanse zato pač uporabijo te metode in na koncu ko to partner izve mu je do takrat itak že vseeno, ker sta že tako ali tako par let skupaj enim se zdi celo romantično, da je s tem metodam prišel do nje/njega.
Pošteno nikoli ne igraj, ker tako kot sem jaz boš tudi ti naje bala…ker če si med samimi nepoštenjaki samo ti poštena boš hitr takratko potegnila. Danes tako ali tako nihče ne ceni moralnih vrednot in imaš več možnosti, da dobiš nekoga, ki je brez moralnih vrednot in potem se človek vpraša kaj je sploh point, da jaz igram “fer” če vsi “guljufajo” in na koncu sem jaz zadnji/zadnja, ki priteče na cilj.
Tako kot je seba111 napisal: ti si oseba z močnimi moralnimi vrednotami samo problem je ker drugi niso in zaradi teh drugih tebe vse tole skup je be v glavo.
Danes v 21.st velja pravilo: znajdi se kakorkoli hočeš samo, da dobiš kar hočeš, ker na koncu te itaq noben ne bo vprašu kako si to dobu ampak ali to sploh imaš. Tako kot bi bosanac reku: a maš a nimaš? Mal heca brez zamere.
Jaz pa ne bi mogo tak delat…. ker bi JAZ vedo da sem na (pretirano) nepošten način prišo do nečesa…
pač vsak ma neke meje ki si jih sam gradi ali postavlja (ter ruši)
Se strinjam s tem, da je to tipičen način razmišljanja današnjega človeka, ki je brez hrbtenice. Brez lastne osebnosti in samozavesti, saj je svojo individualnost že zdavnaj izgubil s tem, ko se je le prilagajal večini.
Zaradi takšnega večinskega razmišljanja, smo tam, kjer smo. Drug drugemu kopljemo jamo, v katero prej ali slej pademo sami. Postanemo žrtve takšnega razmišljanja in šibkih osebnosti, ker se takšni ljudje prav tako znajdejo na položajih, kjer so naši šefi, ministri, politiki….
In namesto, da bi se uprli in ustavili širjenje takšnega nemoralnega razmišljanja, bomo raje prodali svoje življenje pokvarjeni družbi ter se izgubili v njej kot žrtve krute usode.
On, štos je v tem, da nekateri pač tvegajo, pa četudi izvisijo. Tako nekatere ženske zanosijo, zato da bi nekoga “ujele”. Nekaterim to uspe, druge se morajo zadovoljiti s preživnino za otroka. [/quote]
Redkokdaj to uspe. Četudi ga začasno ujame, se čez deset let ločita. In potem je ona na istem kot prej, ali pa na slabšem. Partnerja nima in je deset let starejša.
Največji problem je, da se v današnjih časih večina ljudi niti ne potrudi ali pa poskuša nekaj narediti na taprav in pa pošten način, ker je na nepošten način lažje priti do ene stavri ampak je zato vse skupaj kratkotrajno in potem, ko poštenjaki, ki so v manjšni vidijo, da nekdo dobi nekaj brez večjega truda oni pa garajo pa se trudijo ko črna žvina pa nimajo nič od tega ali pa minimalno je čisto normalno, da se še ti poštenjaki spremenijo v nepoštenjake.
Jaz sem že tolko varalic,guljficev,kradljivcev manipulatorjev videl v svojem življenju, da to sploh ni več smešno in vsi danes živijo čist en normal in srečen life noben od njih ni neki prov velik naje bu.
Meni se, iskreno povedano, zdi večina odgovorov zelo naivnih. Življenje je večkrat splet okoliščin. Večina vas govori o “pravi” ljubezni med dvema samskima človekoma. Kaj pa kasneje, ko nisi več rosno mlad in večina ljudi ni več samskih. Kaj pa recimo v primeru, da po nekem spletu okoliščin Vanja spozna Miho, ki ji je všeč, on je pa vezan? In spet, po spletu okoliščin, delata cele dneve skupaj v pisarni? Stvari uidejo z vajeti, Vanja se v Miho zaljubi. A je nemoralno, da ga skuša zapeljati in ga prepričati, da pusti ženo (in morebitne otroke) s spretkarjenjem in umazano igro? Ali potem njuna ni prava ljubezen?
Potem je tu še Mihatova žena Špela. Špela opazi, da je Vanja Mihi všeč, in jo zaskrbi, da bi se med njima razvilo kaj več kot zgolj uspešno sodelovanje med sodelavcema. Ali je nemoralno, če Špela poskuša v kali zatreti to možnost s spletkarjenjem in igranjem umazane igre? Ali potem njuna ni prava ljubezen?
Osebno se mi zdi, da vprašanje ni, ali sta spletkarjenje in umazana igra v ljubezni dopustna. Vprašanje je, v katerih situacijah sta (moralno) dopustna. Torej situacija sama, tvoj položaj v trikotniku definira moralnost ali nemoralnost tvojega (umazanega) početja.
Osebno se v vlogi Vanje ne vidim (ker zame ni zgolj vprašanje moralnih načel, temveč pragmatičnega razmišljanja), v vlogi Špele pa bi znala igrati zelo zelo umazano igro, če bi bilo treba…
Forum je zaprt za komentiranje.