Izpoveste svoje občutke?
Bibita, kot sem že napisala. NISEM VSEH LJUDI Z DRAGIMI ZNAMKAMI METALA V ISTI KOŠ.
Tudi jaz nosim Adidas, Nike…
No zdaj pa se skrivam nazaj v svoj oklep. Grem raje z mojim štiri nožnim lepotcem na potep med oljke.
Saj ti je že japkica lepo napisala, se pridružujem v celoti.
Drugače pa, jaz sem vedno pri nakupovanju oblačil in obutve držim pravila: več je manj…. manj je več. To pomeni, da kupujem malo in to kvalitetno, in ja blagovno znamko kot Adidas, Nike, S.Oliwer …; pa ne zato, da bi se dokazovala, daleč od tega. 🙂
Imam pa veliko pozitivnega, to pa upam trditi, pa seveda tudi negativnega …. ampak v manjši meri in se trudim, da je tega negativnega, če že je… manj.:)
Tako, da na nek način se mi smiliš, če misliš, da zdaj razumeš ljudi, ki se kao dokazujejo. To ti je kot neka lažna tolažba…. na daljši rok pa to ne zdrži :)[/quote]
Imena nebi, starost ni točno določena, ker je čistokrvni mešanec iz zavetišča, recimo 7 let.
Oljke ne, štironožni lepotci tudi ne, dvonožni sosprehajalci teh štirinožcev pa … prav pride oklep. Ne saj ne, saj vem, da ga ne bi smela imet s sabo.
No zdaj pa res grem. Tule sem preveč padla v temo, ker mi je res zanimiva.
Daj napiši nam, s kom si to šla na potem pa ime, pa starost pa tako dalje…:) Pa svetovala bi ti, da oklep doma pustiš, oljke res niso “napadalne” :-)[/quote]
Eeeeeeeeh, moj nickname nima nič skupnega z mano, vsaj mislim da ne. Strah, hm kaj pa vem, včasih prav pride, da nas je mičkeno strah, čeprav je to le nekaj namišljenega 😉 Drugače pa kako te je strah tistega, kar ne veš da oz če obstaja?
V vsem pač ne moremo biti uspešni. Mogoče je kdo uspešen v odnosih, pa ni zadovoljen s službo….
Če pa na tvoje življenje pogledam, kot na neko celoto, pa si dosegla veliko veliko več, kot pa večina drugih.
Svoje starše si presegla v veliko večji meri, kot pa ostali. ČE se upoštevam slabe družinske razmere in negativne vplive vrstnikov, si lahko ponosna na to, da si dandanes to ,akr si. Tega ne zmore vsak. Veliko jih zapade v nek odepresijo, se zapijejo….Tvoj uspeh pa je občudovanja vreden.
Ne obremenjuj se zaradi tistih, ki te ne razumejo. Saj ne morejo, ker niso v tvoji koži in niso živeli tvojega otroštva, da bi vedeli kako močno te lahko zaničevanje s strani staršev zaznamuje. Tega ni možno nikoli izbrisati.
Lahko le delamo na tem, da to sprejmemo in se učimo kako ustvariti lepše življenje in kolikor toliko normalne odnose. To je tisto, kar nekaterim ni potrebno, ker so živeli v prijaznejšem okolju.
Ne moreš vedeti, ker ti nihče ni tega pokazal. Ker starši niso znali sočustvovati s tabo, ampak so te obsojali, ker je to bil znak šibkosti.
Tako starši nikoli niso sprejeli svojega življenja, ampak so sebe obsojali, ker so se počutili manjvredne. Ko si kazala lastno šibkost, si jih le spominjala na to, česar pri sebi niso marali. Oziroma so verjeli, da so vredni kaznovanja..Ker so pač slabi….
Saj ne boš nikoli presegla teh vzorcev.
Zato tudi strah pred kaznovanjem, če želiš pokazati šibkost.
Šele, ko bo sposobna imeti rada tisti del sebe, ki ga označuješ za šibkega, bo tudi strah manjši.
Včasih tudi sebi lažemo, da nas ni strah, ker se ne želimo videt prestrašene, ker je to nekaj “slabega”. Slabega pa na sebi ne želimo, zato si lahko včasih tako zakrivamo oči, da nič kaj dost ne vidimo, razen teme. V temi pa si človek lahko mariskaj namisli, v svoji domišljiji. 😉
Včasih so rekli, če imaš srečo v ljubezni, je nimaš pri denarju. 🙂 In obratno.[/quote]
Ja, to sem že slišala oz smo slišali, toda ko opazujem družbo, sebe imam drugačno presojo, če ti nekje ne gre, potem se to sčasoma prične povsod odražati….
Včasih so rekli, če imaš srečo v ljubezni, je nimaš pri denarju. 🙂 In obratno.[/quote]
Kaj pa tisti, ki je nimajo ne v ljubezni in ne pri denarju 🙂 So nam lahko v tolažbo, ali ne? :)))[/quote]
Ne, tolažimo se lahko z dejstvom, da je sreča minljiva ali pa se preprosto s tem ne ubadamo in vazmemo življenje takšno kot je 😉
Verjamem, da je ljubezen odločitev. Ampak odločitve smo vedno sprejemali na podlagi občutkov.
Ljubezen NI občutek, niti ni čustvo. To si jo spet zamešal z zaljubljenostjo.[/quote]
Krivokljun, no. potem pa nam razloži, kaj je to LJUBEZEN?[/quote]
Miljonkrat sem o tem pisala, MILJONKRAT. Pa še enkrat (in gotovo ne zadnjič): Ljubezen imenujemo stanje med dvema odraslima (ker govorimo o partnerski ljubezni), ki vsebuje [sub]vrstni red je naključen[/sub] določene lastnosti (vzajemno spoštovanje, poslušanje, sposobnost komunikacije), podporo, skrb, spolnost, bližino, zaupanje, pripadnost, naklonjenost, odločitev za bit skupaj. Ko rečeš Ljubim te, se to vse zrcali v teh dveh besedah (in se vidi na telesu:)
Imeti zgolj ali večinoma pozitivne občutke in se na podlagi njih odločat, je bolj bogo. Od občutkov ljubezni ne moreš gradit veze. Občutek ljubezni =/= ljubezen!
Kaj pa tisti, ki je nimajo ne v ljubezni in ne pri denarju 🙂 So nam lahko v tolažbo, ali ne? :)))[/quote]
Ne, tolažimo se lahko z dejstvom, da je sreča minljiva ali pa se preprosto s tem ne ubadamo in vazmemo življenje takšno kot je ;)[/quote]
Se strinjam. Zato pa jaz vedno rečem, kakorkoli že, bzv se s tem obremenjevat… važno je, da smo zdravi, potem bo še vse:)
Robi, ti pa dobro razumeš zadevo. Hvala ti. Se pa strinjam z Bibito. Tudi meni več pomenijo uspešni odnosi kot uspešna služba. Vedno smo nekaj nezadovoljni. No, res je Robi, kar praviš. Močno sem že napredovala. Veliko preprek rešila. Odnosi pa še vedno slabi. Boljši, vendar še ne taki kot bi si želela. Za službo bi recimo si dala veliko višjo oceno, čeprav seveda bi raje imela službo s plačo 1500€, če bi imela pa to, bi pa verjetno želela še več. Ali pa mi sodelavci ne bi bili ok ali kaj bi se že našlo.
Bi pa rekla, da, če nam gre na nekem področju ok, nam gre potem tudi na drugih bolje in obratno.
Recimo, če nimaš službe, začnejo tudi odnosi slabet. Smo slabe volje,nesrečni, posledično neprijetni za druge, koga nadiramo, čeprav ni nič kriv in podobno. Če končno dobimo službo, smo posledično srečni, skrbi nam zdrsnejo z ram, postanemo boljše volje in posledično boljši do drugih. Po drugi strani pa odlični odnosi z ljudmi, pomagajo, če smo brezposelni, smo vseeno boljše volje, ker imamo oporo v ljudeh, posledično nam gre bolje na razgovorih. Vse skupaj pa seveda spet vpliva na zdravje… oz. zdravje na vse skupaj. Stvari so močno prepletene. Če pa nam začne nekje slabo it, potem se začne še drugje in počasi tonemo dokler odločno ne izstopimo iz tega začaranega kroga.
Tako, da Zmedena samica, k sreči velja tudi obratno: ne samo ko ima hudič mlade… tudi, ko nam gre vse od rok, se tudi sreča in dobre stvari kar lepijo na nas. Pa ne mislim zdaj, da če nam gre v odnosih, da bom zadeli kar sedmico na Lotu, v mislih imam tisto srečo, ki si jo lahko sami kujemo, vsaj delno.
Bibita, kar se pa zdravja tiče pa saj veš kako je (komentar na tvoj zadnji post): zdrav ima veliko želja, bolan le eno. Tako, da dokler stokamo in jamramo o drugih težavah, imamo vsaj zdravje. In to je ogromno. Če ga ne bi imeli, bi želeleli le eno.
Krivokljun, no. potem pa nam razloži, kaj je to LJUBEZEN?[/quote]
Miljonkrat sem o tem pisala, MILJONKRAT. Pa še enkrat (in gotovo ne zadnjič): Ljubezen imenujemo stanje med dvema odraslima (ker govorimo o partnerski ljubezni), ki vsebuje [sub]vrstni red je naključen[/sub] določene lastnosti (vzajemno spoštovanje, poslušanje, sposobnost komunikacije), podporo, skrb, spolnost, bližino, zaupanje, pripadnost, naklonjenost, odločitev za bit skupaj. Ko rečeš Ljubim te, se to vse zrcali v teh dveh besedah (in se vidi na telesu:)
Imeti zgolj ali večinoma pozitivne občutke in se na podlagi njih odločat, je bolj bogo. Od občutkov ljubezni ne moreš gradit veze. Občutek ljubezni =/= ljubezen![/quote]
Stanje med dvema odraslima? Hm, ok naj ti bo, racimo da je tvoja definicija za nas nezahtevne bralce v redu – hvala, da si si vzela čas in napisala to kar je dejansko precej težko razložit, še težje udejaniti.
Forum je zaprt za komentiranje.