IZLETI IN POTOVANJA

Res so mnogi turistični vodiči živa legenda. Lepo je potovati z agencijo, ker zveš in vidiš veliko takega ki ni navedeno v nobeni knjigi, v nobenem turističnem informatorju, še manj na spletu.

Izbereš neko cenejšo ponudbo, mogoče ob koncu sezona ali s kakšnim kuponom in greš z agencijo brez posebnih priprav, brez posebnih skrbi. Točno veš, kaj bo , nobenih neljubih presenečenj in iskanj.

No ja, toliko neumnosti kot jih znajo eni vodiči natresti.
Sem imela kar nekaj takih izkušenj, da so bili totalni debili. Take neumnosti je enkrat ena klatila, da je bil živ obup. Šlo je za enodnevni izlet. Pojma ni imela o stvari.
Potem smo šli na 3 dnievni izlet v Berlin, je tudi vodička povedala nekaj tako krepkih neumnosti.
Pred mnogimi leti, da ne rečem desetleji, ko sem bila na maturantskem izletu, tudi vodič ni imel pojma. On je preprosto peljal dijake popivat. Drugega ni znal. Tisti, ki smo pa upali, da bomo kaj videli, kaj novega zvedeli pa nismo tega dobili. Ni znal nič povedat.
Potem imam izkušnjo z eno, ko smo šli na Češko. Ni znala drugega kot v nedogled razpravljat o pivu. In še naprej o pivu in pivu. Na postajah na AC, kjer smo se ustavljali za WC, malico pa je naredila še nekaj neumnosti. Pila je zunaj kavo, plastični kozarček odvrgla kar tako, ne v smeti. Isto čike.

Imam pa tudi ok izkušnje z vodiči, eni res ogromno vedo. In se tudi primerno obnašajo.

Podobno velja za sopotnike. Eni so ok. Drugi pa samo blebetajo in blebetajo v nedogled, da še vodiča ne slišiš. Pa enkrat sem imela za sabo otroke, podivjane do kraja. Tudi obup. Stalno butanje v sedež.

Najraje gremo kar po svoje, vendar v tak kraj, da bomo srečali nekaj domačinov.

Meni so všeč tisti počitniški domovi po starem. Kjer se je kuhalo bolj po domače in je vedno tudi dovolj prostora in igral za otroke.

Jaz imam na srečo službo, ki mi omogoča potovanja. V 4 letih službe na križarkah, sem obiskal 70 držav, ogromno mest in 5 kontinentov. Ogromno turističnih “biserov” za katere se misli, da so nebesa, to niso. In ogromno držav in mest, ki niso poznana in za katere ljudje mislijo, da so za leseno žlico in divjaki, so res uau. Ogromno ljudi spoznal, kultur, za kar sem hvaležen,

Včasih napokava v avto šotor in ostalo kramo, približno določiva smer in pot in greva na potep za kakšna dva tedna. Že kar nekaj potovanj po Italiji, pa Francija, Španija, Avstrija, Nemčija, Češka, Slovaška … Včasih greva tudi z letalom, na kakšne bolj oddaljene destinacije, recimo Grčija, Portugalska, Skandinavija, Velika Britanija, Irska … Letalske variante si običajno zorganizirava za kak teden.
V bistvu mi je najbolj fajn z avtom in šotorom, ker nisem vezana na nič, si lahko sproti zmišljujem, kam in kdaj bi šla.
V Dalmacijo in Črno goro pa ne hodim, no enkrat sem pa res bila na Hvaru pred leti.
Slovenija ostaja pa za dnevne izlete.

Tunizija mora bit zdaj sploh fajn, ko so s streljanjem malo razredčili turiste, pa še ful poceni je …

Ne želim/nočem delati reklame za katerokoli agencijo (zato brez imen), a ta, z katero greva navadno, s tem nima težav. Na vsakem potovanju z njimi je kar nekaj oseb, ki si z naključnim sopotnikom delijo sobo. So pa to potovanja za teden ali več (ne dvo, tro dnevna)
[/quote]
Niti pod razno si ne bi delila sobe s tujo osebo. Niti za eno noč, kaj šele za teden ali več. Pa nimam nekega problema pri komunikaciji z ljudmi, ampak do spanja s tujci mi pa ni. Poleg tega nikoli ne moreš vedet, na koga boš naletel. Če bi že morala it z agencijo (ker sedaj tega ne počnem), bi si doplačala enoposteljno sobo, sicer bi pa rajši ne šla nikamor.

Niti pod razno si ne bi delila sobe s tujo osebo. Niti za eno noč, kaj šele za teden ali več. Pa nimam nekega problema pri komunikaciji z ljudmi, ampak do spanja s tujci mi pa ni. Poleg tega nikoli ne moreš vedet, na koga boš naletel. Če bi že morala it z agencijo (ker sedaj tega ne počnem), bi si doplačala enoposteljno sobo, sicer bi pa rajši ne šla nikamor.
[/quote]
Nakako se strinjam z tabo :-). Sva dva in s tem nimava problemov. Če bi šel sam, bi se verjetno tudi odločil za doplačilo.
A iz izkušenj povem, da tudi taki “pari” navadno prav dobro funkcionirajo – in se zgodi da gredo na naslednje potovanje že dogovorjeno skupaj – pač dve osebi ki sicer nimata partnerja za potovanja.
In če pogledam sebe v zgodovini – tudi v “študentu” sem dobil “cimra” – neznanca. In sva delovala povsem b.p.
Planinske koče – skupna ležišča. hostli, vlak spalnik, trajekt, jadranje. Množica okolij, ko je skupinsko spanje praktično nuja in navadno ni tako “grozno”, kot se bojimo 🙂

Zanima me ali je kdo bil že z Kompasom v Rimu z vlakom ali avtobusom.