Intuicija
Svoji intuiciji verjamem, ker se je tako dostikrat izkazala za resnično, kar me je marsikdaj kar prestrašilo, ko se je izkazalo da je res, pa ena frendica mi pravi, da sem kar čarovnica, he he.
Mislim, da k intuiciji pripomore marsikaj – tako določeni indici iz okolja, ki jih eni malo bolje zaznamo, kot tudi lastno psihično stanje.
Ni pa vedno pametno se preveč zanašat na intuicijo oziroma za 100% verodostojno. Sama sem imela filing, da ima moja šefica zelo slabo mnenje o meni, to me je res ful morilo, glede na dobro intucijo se nisem mogla prepričat, da utegne biti drugače. Nato pa sem mimogrede izvedela, da me ima zelo v čislih.
Zdi se mi, da utegne bit intuicija glede samega sebe oz. v odnosu drugih ljudi do sebe odvisna tudi od psihičnega stanja človeka, ki čuti, tako je bila moja slaba verjetno posledica slabe samopodobe, ki sem jo imela takrat o sebi.
Pol sem se navadila nekako tako: če je dobra intuicija ali zame nevtralna, ji sledim, če pa je slaba in ne morem nič dobrega iz nje potegnit, pa jo probam blokirat oz. ji ne verjet ;-).
Recepta ni, ker takoj, ko ji zaupaš, se odločiš za korak v levo in ne v desno, o čemer si tudi razmišljal, si že na stopnji zavestne odločitve….. Kasneje (če gre kaj narobe) se seveda spomniš, da bi lahko naredil drugače in se obremenjuješ z nečim, kot je mavrica na nebu 😉
Lahko pa da sploh ne živimo v resničnosti ampak v naših sanjah in je to življenje le preslikava tistega tam nekje, kot je nap zvok nadzvočnega letala samo zakasnel odsev tistega kar se dogaja na letalu…. :/
Sploh pa je s poizkusi dokazano (z merjenjem možganskih valov), da možgani že nekaj mili sec. prej sprejmejo odločitev predno se mi zavestno odločimo….
Sedaj pa razumi če moreš :/
Sicer je pa zunaj prelep dan za tako težko temo…. 🙂
Jaz bolj verjamem svoji zavestni odločitvi.
Samo intuiciji ne verjamem nič. Verjetno enostavno moram imeti stvari črno-bele.
Kako to misliš, v dobrem ali slabem.
Če je res zavestna odločitev, ni dobrega ali slabega. Je samo dobro.
Recept? Za zaupati intuiciji ga ne poznam. Za zaupati svoji lastni zavestni odločitvi pa je poznavanje samega sebe.
Sicer pa jaz mislim, da intuicija ni nič drugega, kot naše zaznavanje sveta, ki ga ne znamo poimenovati oz. obrazložiti, od kod prihaja. Torej naša zavest ki pa je podzavestna.
Hm, ali je sploh možno imeti intuicijo, če si “buden” ?
intuicija se ne deli na dobro in slabo…ker, če tako mislimo potem lahko vedno dvomimo …intuicija samo je…..v tistem trenutku……in tako kot je napisala it..
glede simpatičnosti ljudi in nesimpatičnosti je pa bolj odvisno od našega razpoloženja in preteklih izkušenj torej modrost…..ko smo optimistični bolj zaupamo v sebe in v ljudi in tudi drugeče regiramo, ko smo pesimistični manj in seveda tudi do ljudi smo nezaupljivi bolj…….je pa res da mogoče kdaj ob nekom dobimo občutek ta ni o.k ta je o.k. čez čas pa se pokaže da smo se ušteli ko človeka bolj spoznamo…..nas lahko preseneti ali pa razočara….
Pa ti si bolj kognitivni (ratio) tip. Tudi to, kar si sedaj napisal, niam veze z intucijo, ampak gre za tehničen opis ustroja in delovanja možganov – torej intelektualizacija (pojasnjevanje, analiza, sklepanje), ki je na drugem bregu kot intuicija. 😀
In tudi označitev za “težko temo”, kaže odpor do vsega “iracionalnega”, česar naš um ni zmožen secirati, popredalčkati, logično razložiti… 😉
Ženske imajo dosti boljšo intuicijo v povprečju kot moški, pa ne vem, če bo to ravno Vesna Godina. 😉
Intuicija ni nič drugega, kot drugo ime za Instinkt. To je le eden od treh razumov, iz katerih je sestavljen človeški um. Je nezaveden, običajno pa prikazuje le nekako tretjino resnice oziroma gleda na svet na svoj način, tako kot vsak razum. Običajno je črnogled, ampak si sam tega ne priznava, temveč je prepričan, da svet dejansko je tak, kot ga vidi on. Le trije razumi skupaj so zmožni videti resnico, vsakemu posebej to uspe bolj naključno, redko torej.
Pa ti si bolj kognitivni (ratio) tip. Tudi to, kar si sedaj napisal, niam veze z intucijo, ampak gre za tehničen opis ustroja in delovanja možganov – torej intelektualizacija (pojasnjevanje, analiza, sklepanje), ki je na drugem bregu kot intuicija. 😀
In tudi označitev za “težko temo”, kaže odpor do vsega “iracionalnega”, česar naš um ni zmožen secirati, popredalčkati, logično razložiti… 😉
Ženske imajo dosti boljšo intuicijo v povprečju kot moški, pa ne vem, če bo to ravno Vesna Godina. ;)[/quote]Eh ona je itak brez tega, nima mi kaj pomagat….. 🙁
Kje pa je meja med intuicijo in onim drugim svetom? Oz kdaj intuicija postane realnost, zavestna odločitev? In ali na intuicijo vplivajo tudi naše zavestne odločitve ali gre ona vedno svojo pot neglede na to kar mi počnemo in nas tako kljuva dokler se ne uskladimo z njo?
Če se te stvari sploh lahko razlaga, ker so menda nerazložljive, “iracionalne”, česar naš um ni zmožen secirati, popredalčkati, logično razložiti… ;) ? :/
Tudi pri meni je tako. :))[/quote]
Razloži še nekaterim ostalim puncam, da se morajo zanesti na intuicijo in manj na razum, ker potem bi me vse videle v dobri luči, a ne??? phaha :)))[/quote]
Matjažko, ti si sam kriv, ker punce begaš. Enkrat se kažeš v luči mirnega, poštenega, dobrosrčnega fanta, drugič pa v luči tipa, ki skenira ženske zadnjice. Možno je tudi, da se tvoj Kastor in Poluks (znamenje dvojčka) med sabo ne znata dogovoriti, kaj bi rada. :))))
Marko, kako bi ti takole z virtualnega vidika ocenil Matjažka (značaj)? S pomočjo intuicije….da malo razgibava to temo.[/quote]
Dajva raje o Marku, ki je bolj zanimiv in razumsko-logičen tip. :)) Namreč o intuiciji ne moreš razpravljati, ker je izvenrazumska (instinktivna) zaznava. Veš nekaj, ker veš – to bi bil nelogičen stavek za razumsko dojemanje, ki postavlja vprašanja: zakaj, kako, čemu; in išče (vzročno) povezanost.
Marko, kako bi ti takole z virtualnega vidika ocenil Matjažka (značaj)? S pomočjo intuicije….da malo razgibava to temo.[/quote]
Dajva raje o Marku, ki je bolj zanimiv in razumsko-logičen tip. :)) Namreč o intuiciji ne moreš razpravljati, ker je izvenrazumska (instinktivna) zaznava. Veš nekaj, ker veš – to bi bil nelogičen stavek za razumsko dojemanje, ki postavlja vprašanja: zakaj, kako, čemu; in išče (vzročno) povezanost.[/quote]
Marko je sposoben dolgotrajnega pogovora, v katerem se ne spre z nasprotno stranjo, ampak tudi ne popusti niti za milimeter. :)) Torej je spreten sogovornik, tako da se strinjam, da je predvsem razumski tip oziroma vsaj tako se kaže. Mislim, da so njegovi odgovori iskreni, pač v stilu kako on razmišlja. Opažam, da se bolje znajde v resnejših temah (takih, pravih življenjskih).
Z ženskega vidika – bilo bi fajn, če bi v komunikaciji dodal nekaj ritma, malo soli in popra, lahko tudi kakšne druge začimbe. Tu je Matjažko spretnejši, pri njem nikoli ne veš, ali bo pihal jugo ali burja. :))
Se pravi, da bi bil jaz bolj primeren za pošteno prevetritev (žensk), jih zatresti in tudi spodnesti? 😀
Z Markom pa bi lahko uživala ob večurni partiji šaha, ima vsak svoje prednosti.. :)))[/quote]
Ja, ti bi bil lahko fatalen za kakšno žensko, ki je preveč čustvena. Ona bi čisto “not padla”, ti bi se pa iz razmerja brez prask izvlekel. :))) Tako kot včeraj v filmu Cvetje v jeseni, Meto je ljubezen drago stala.
Šah je premalo dinamičen zame. Marko bi bil lahko dober prijatelj, ki bi znal prisluhniti in tudi racionalno pomagati.
Se pravi, da bi bil jaz bolj primeren za pošteno prevetritev (žensk), jih zatresti in tudi spodnesti? 😀
Z Markom pa bi lahko uživala ob večurni partiji šaha, ima vsak svoje prednosti.. :)))[/quote]
Ja, ti bi bil lahko fatalen za kakšno žensko, ki je preveč čustvena. Ona bi čisto “not padla”, ti bi se pa iz razmerja brez prask izvlekel. :))) Tako kot včeraj v filmu Cvetje v jeseni, Meto je ljubezen drago stala.
Šah je premalo dinamičen zame. Marko bi bil lahko dober prijatelj, ki bi znal prisluhniti in tudi racionalno pomagati.[/quote]
VIdiš, saj zato je prav, da si previdna, takšni mutibariči, kot sem jaz, so menda nevarni. :))))))
Marko za prijatelja, jaz pa za j****, super kombinacija, pametno razmišljaš. :))))) phahaha
Forum je zaprt za komentiranje.