Imate radi živali …
Marko ti imaš en zanimiv način izražanja…uporabljaš nenavadne besede za nekatere stvari, ki večini zagotovo pomenijo nekaj drugega.
Mašilo je zame osebno: ta forum, TV, brezvezni / prazni klepeti, nekaj kar počenm izključno zaradi dolgčasa.
Zame osebno, otroci niso mašilo, pa tudi šport ne, kuhanje, itn. Otroka ne narediš kr tko, no ja nekateri ga res naredijo po pomoti oziroma nenačrtovano, večina pa ne.
Če stvari jemlješ in dojemaš, kot mašila potem ti mora biti naporno.
Zame je večina življenjskih obveznosti nekaj kar me veseli…tudi kuhanje, pospravljanje, likanje ipd. – jaz se teh opravil po svoje veselim in jih nimam za mašila, so pač obveznosti, ki jih opravim z ljubeznijo in me ne obremenjujejo
HM30. Jaz ljubim šport. Ampak šport je lahko mašilo, prav tako pa je lahko sprostitev, veselje in priložnost za osebno rast. Vsak pri sebi bo nekoč spoznal (če bo delal na sebi), kdaj se ga je loteval kot mašilo (za tolažbo, izražanje svojih čustev) in kdaj je resnično začel v njem uživati.
Ravno danes sem prebral zgodbo ženske, ki je prišla do enega spoznanja in ga je napisala na splet. Ves čas je vse počela sama, vsak opravilo je vedno želela opraviti sama in ni sprejela nobene pomoči. Opravljala je tudi vsa “moška” opravila. In ves ta čas je verjela, da v tem uživa, ter da jo to veseli. Pred kratkim pa je prišla do spoznanja, da jo je to v resnici zelo dušilo, ter da je na ta način le lagala sama sebi, tako močno, da je verjela, da res uživa. In da se šele sedaj počuti svobodno.
Naporno je živeti v mašilih, ko pa jih spoznaš pri sebi, je življenje oziroma občutek zelo osvobajajoč.
Jaz še vedno vztrajam, da ta tvoja beseda ˝mašilo˝ ni ustrezna izbira..
Tudi, ko grem športat samo zato, da se malo ˝spraznim˝ je to za zame dobro….se pravi spet nekaj kar predvsem meni koristi in ne zabijanju časa…. Šport zdravi telo in duha….enkrat se ga z veseljem lotimo – kadar smo zadovoljni, srečni in imamo dober dan, drugič pa z odporom – ker se nam enostavno ne da. Samo v tem je razlika – se pravi na kakšen način pristopaš stvari / situaciji….sam pomen športa ali česa drugega je povsem nekaj drugega.
Če se ga lotiš z odporom, je velika verjetnost, da bežiš pred nečim. Seveda je še vedno koristno, da se z njim ukvarjaš, čeprav ljudje, ki imajo neke čustvene težave, morajo bit pozorni, da ne začnejo pretiravat. Tud športa je lahko preveč ali pa se ga lotevaš narobe. Še vedno pa je pomembno, da čim prej ugotovimo pred čem bežimo oziroma česa nočemo videt in da ne postanemo odvisni od neke dejavnosti.
Whoo, Marko, dej no nehaj kr naprej analizirat vsako stvar madonca….
Jaz npr. živim zato, da živim in ne razmišljam zakaj športam, hodim na sprehode…ipd.
Te fore so si zmislili novodobni psihoanalitiki / neki terapevti, ki hočejo s tem ljudi sortirat v neke kalupe…češ, če delaš to in to, si takšen in takšen…..pa to ni nujno res.
Človek je vsak trenutek drugačen, tisto kar ti paše danes, ti mogoče jutri ne bo…
Relax man….
Kaj misliš, je možno nekaj podobnega tudi v primeru relacije človek – žival? Pa tu ne mislim kaj v zvezi s partnerstvom ali čem podobnim.[/quote]
Saj sem rekla, da lahko npr. pes prinese novo veselje, prijetno obveznost, ki združuje celotno družino. Samo žival je odvisna od nas, človek ni, ker je samostojen pri svojih odločitvah in dejanjih (v kolikor ima zdrav duh, je opravilno sposoben, ni čustveni vampir).
Ljubezen med partnerjema se zgodi, se dogaja in lahko traja to dogajanje. Zame osebno je potomstvo sad ljubezni. Opredelitev, da gre za prvotni smisel ljubezni imeti potomca, je manipulativna in preračunljiva. Se pravi, da si ti z ljubljeno osebo zato, da ti da potomca? To je bistvo ljubezni, ljubljenja?
Saj ne vem ali res pišem, tako nerazumljivo, ali pa nekateri preprosto ne morejo nekaterih stvari razumet, dokler jih ne doživijo. Verjetno oboje.
Goldfish, da se ne trudim preveč razlagat s svojimi besedami, točno tako kot si ti napisala, tako je bilo mišljeno. Zdaj pa poskusim še s svojimi besedami. Če se dva ljubita, jima je obema edini smisel, ali drugače povedano skupna želja, imeti potomca. Seveda morajo bit za to izpolnjeni določeni pogoji, kot so zdravje, zadostne finance in prostor za bivanje, morda še kaj.
Marko kje si pa prebral tole? do tega sem prišla tudi sama. čeprav sem bila že od otroštva taka, da sem vse počela sama in se mi je šele sedaj, ko že 10 let živim sama in prišla do spoznanja, da je lepo deliti. Svoje samsko življenje sem izpilila do popolnosti, sedaj pa mislim, da je prišel čas, da grem s ‘tropom’, čeprav zelo slabo prenašam ‘ovce’.
Kar se živali tiče: tukaj kjer živim je cel kup žensk po 50-tem, ki imajo tiste majhne pse, ki so res grdi. In to je mašilo. Za moje pojme je žival duša s karakterjem, ki je ujeta v živalsko telo, enako kot je naša ‘duša’ ujeta v človeško. Vibriramo pa vsi enako, ko nas je strah, ko imamo radi…in vsakemu je pač potrebno pustiti, da vibrira v svoji melodiji.
tiste ježe bi pa res rada videla (dokler sem živela na kmetih sem imela vsako pomlad kakšnega ježa, ki mi je smrčal pod oknom 🙂
Ali si razumen ali ne – kakor komu, to je res. Point je v tem, da bralci ne dobijo tvoje sporočilo…
In, če bralci ne dobijo tvoje sporočilo – pomeni, da tvoj trud gre v nič…:)))) to pa je škoda…
Ker vsak, ki nekaj napiše želi druiem nekaj sporočiti…in vem, da je zoprno, ko se moraš potem kar naprej nekaj pojasnjevati.
To pa ravno ne. Je kar precejšnja razlika med imeti otroka ali pa psa oziroma mačko.
Boš videla, ko boš imela otroke.
Ni rečeno. V primerih, ko ima ena ali pa obe osebi slabe izkušnje iz otroštva, potem jima otroci ne predstavljajo cilja. Pa ne glede na to, kako se med sabo ljubita in imata zagotovljene materijalne pogoje.
Robi, da je nekdo lahko ljubljen in lahko ljubi, je predpogoj, da predela vse slabe izkušnje iz otroštva, tako da ga potem te ne ovirajo ne v odnosu, ne pri osebnih dilemah, dvomih. To so odgovorni ljudje. Človek, ki želi vzgojiti otroka, bi moral bit v prvi vrsti odgovorna oseba, se pravi mora v prvi vrsti sprejemati sebe. Vse ostalo je le približek ljubezni.
To bi bilo čudovito, če bi bilo res. Pa ni.
Skozi odnos spoznavamo, vedno znova, kako nismo vsega predelali, pa čeprav na vmes (dokler ne naletimo na nekaj, kar še nismo predelali), lahko ljubimo in marsikdo ljubi… kljub vsemu.
Ne bo držalo, Marko.
Marko, čudovito bo slediti tvoji rasti skozi odnos, tvojemu spoznavanju samega sebe, drugih, odnosa samega… in na koncu, upam si trditi, ali pa nekje na vmes, boš prišel do spoznanja, da si pravzaprav na začetku… 🙂
Marko…..To so sanjski ljudje oziroma idealni. Takšnih ni.
Zato pa ni sanjskega ali nekega idealnega odnosa. Prav tako pa nihče ne čaka, da predela vse slabe izkušnje, da bo potem ljubil v popolnosti, ker potem lahko čakamo celo življenje. :)[/quote]
@Marko
Če bi vsak starš bil idealen starš – kakšni bi potem bili otroci? Če bi kot odgovorna oseba dali vse tisto kar po tvojem mišljenju moramo dati otroku, kaj bi s tem pridobili? Kakšno življenje / popotnico imel ta otrok, če bi poznal le idealno stanje / življenje?
A nimamo ravno zdaj to stanje: cel kup sončkov, ki so imeli idealne pogoje / idealno otroštvo.
Moje mnenje…dva, ki se ljubita, si želita skupne prihodnosti, v kateri tudi vidita skupne potomce in ti so nadaljevanje njune ljubezni. Ne more to biti edini smisel, lahko je le smiselno. Edini smisel je, če je ljubezen goreča, da naredita vse, da ta pravljica traja. In če jima bo dano, bodo prišli tudi otroci. Če njih zaradi višje sile ne bo, bosta imela smisel v njuni ljubezni!
Moje mnenje…dva, ki se ljubita, si želita skupne prihodnosti, v kateri tudi vidita skupne potomce in ti so nadaljevanje njune ljubezni. Ne more to biti edini smisel, lahko je le smiselno. Edini smisel je, če je ljubezen goreča, da naredita vse, da ta pravljica traja. In če jima bo dano, bodo prišli tudi otroci. Če njih zaradi višje sile ne bo, bosta imela smisel v njuni ljubezni![/quote]
No ja, osebno postavljam odnos na prvo mesto in pred reprodukcijo.
Moje mnenje…dva, ki se ljubita, si želita skupne prihodnosti, v kateri tudi vidita skupne potomce in ti so nadaljevanje njune ljubezni. Ne more to biti edini smisel, lahko je le smiselno. Edini smisel je, če je ljubezen goreča, da naredita vse, da ta pravljica traja. In če jima bo dano, bodo prišli tudi otroci. Če njih zaradi višje sile ne bo, bosta imela smisel v njuni ljubezni![/quote]
No ja, osebno postavljam odnos na prvo mesto in pred reprodukcijo.[/quote]
Saj o tem pišem, da brez odnosa, ki je edini smisel, ni reprodukcije.
Ogroženo nikakor, mi gre gre pa na k.urac tvoje posploševanje in v nič devanje življenja ljudi, ki ne živijo tako kot ti. In ker drugače delujejo, so gotovo okvarjeni v sebi. Povsod vidiš patologijo, daj umiri se malo. Da ne omenjam, da te sploh ne zanimajo definicije drugih, ne zares, čeprav vprašaš. Zelo rad drugim pripisuješ nekaj, česar sploh ni, in njihove izkušnje, navade postavljaš nižje od svojih, ki jih imaš za razsvetljene …
Pa na žalost nisi edini tak na tem forumu, sicer pa čedalje bolj ugotavljam, da mi taka družba sploh ne paše.
Forum je zaprt za komentiranje.