Imate radi živali …

Ne vem, od kod ti spoznanje, da ob trpljenju pogledam stran. Ampak easy way out se meni zdi recimo tudi tvoja trditev, da je seks samo seks. To pač ni res a ne. Nekaj te k temu žene, nekaj globlje v tebi, morda tega še ne vidiš, čutiš pa že. Sicer ne vem, zakaj se ob tem počutiš tako ogroženo. Dovoli drugim, da razmišljajo po svoje. Meni je razumjivo, da je samo seks pač le pot do iskanje nečesa drugega. Dokler pa tega ne najdemo, se z njim zadovoljimo, kot z najvšijo nam poznano vrednoto.

Tule gor je pa malce čudno. Enkrat so čudne tiste, ki se ne ličijo, drugič so čudne tiste, ki so menda presuhe, potem predebele, potem samski.. zdaj pa berem še to, da je s tistimi nekaj narobe, ki imajo radi mačke.
A res nekateri mislite, da morate v vsaki stvari iskati, da je z nekom nekaj narobe?
Meni se zdi totalno bolano ljudi, ki imajo recimo doma enega mačka, ki ga imajo radi ali pa psa ali pa zajca … popredalčkat, češ, da v njihovi družini nekaj ni bilo ok.
Dajte malo razmišljat no kaj pišete.
Se bojim, da me boste še k psihologu poslali, ker imam mačka doma.

Saj ne vem ali sem pa mogoče celo za psihiatru, ker sem rešila ptiča, divjega, da je lahko poletel nazaj v naravo. Verjetno bi ga morala pustiti poginit. Jaz ljubiteljica živali pa sem ga rešila.

Goldfish, zakaj je tako? Zato, ker ljudje se nezavedno najdejo v mojem razmišljanju in se v njem počutijo ogroženo. Ker s svojim razmišljanjem ljudem pokažem resnico, za katero čutijo (nezavedno), da je prava, zavestno pa si tega še ne zmorejo priznati. Tako pač deluje človeški um, zato je meni vsa ta nastrojenost povsem razumljiva. Tudi jaz se kdaj počutim podobno, ampak lažje je, če poznaš delovanje človeškega uma in se zavedaš, da smo si ljudje skozi čas nadeli kup filtrov čez oči, ki so nam zakrivali resnico pred samim samo in svetom. Vsak posameznik globoko v sebi čuti, kaj je prav in kaj ni, vendar dokopati se do tega in se tega zavedati s celotnim razumom je druga zgodba in ta pot je lahko zelo trnova, če smo se je sploh pripravljeni lotit. Povzroča namreč bolečine. Potrebno pa je le odkriti tisto, kar smo nekoč zakrili, ker smo verjeli, da je tako prav, ker so nas tako naučili, ko smo bili še naivni.

In kje to bereš, da je s tabo kaj narobe, če imaš mačko? Kdo je to napisal? Lahko citiraš? Ali pa si se sama označila s tem?

Recimo tvoj spodnji zapis,kjer sklepaš to kar si napisal spodaj.
Kako sploh lahko delaš neke sklepe za ljudi, ki jih ne poznaš?
Kako lahko sklepaš, da človek, ki ima psa, mačko, da nekja ni dobil od staršev in tako naprej?
Kako lahko predalčakš ljudi, ki jih poznaš?

Ali pa tole? Če to velja zate, še ne pomeni, da velja za vse ostale.
Kako se počutiš, ko tako predalčkaš ljudi?
Kako se počutiš, če nekdo ne deluje po tvojih normativih?
Kako se počutiš, če nekdo razmišlaj povsem drugače kot ti, čeprav si ti prepričan, da prav razmišljaš o tisti stvari? Mogoče kdaj pomisliš, da tvoj prav ni rečeno, da je absolutni prav?

Če na posledice pogledaš globinsko, lahko vidiš vzroke, zato lahko. Če pa ne zmoreš pogledat v ozadje, pa razumem, da ti je to sporno. Še vedno pa nihče ni napisal, da je karkoli narobe s komerkoli. Gre se samo za resnico, kot jo vidim sam.

Marko, torej napiši, da je izrecno tvoja resnica.
Tudi jaz imam resnico, ki je samo moja in ni nujno resnična. Recimo to, da ti v domačem okolju ne dobiš nečesa, zato pišeš na MON. Nekaj v razmerju s tvojo ženo/punco ni ok ali pa si samski in ker si osamljen pač polniš z MONom praznino. To je pa moja resnica. Ojej, jaz sem pa tule gor in še ptiče rešujem in še mačka imam.

Dovolim ti to resnico. Ne pozabi pa, da ljudje pogosto ali pa vedno sklepamo po sebi. 😉

Ah ni tko hudo, vedno je lahko še huje, a ne?:) Dejmo se zgledovat raje po boljših.

Glej, debata je zdaj kar zašla, ker ste eni povezali, kako je s človekom narobe, če imaš mačka. Wtf??

Ja, meni tisti post od zgoraj signalizira, da neki ne štima v primarni družini, če je šele maček pomiril zmedeni duši (otroka). Ni to dolžnost staršev, da skrbijo za otroke, da jih učijo čustvovanja? Zakaj so nepoznane občutke spoznali šele ob prihodu mačka? 10 let star otrok je spoznal nežnost, umirjenost šele ob živali? Kje so bili starši ves čas?

To, da imaš ti mačka doma, je dejstvo. Nič več ne pove. Mi pa razmišljamo o tem, da maček otroka naučil čustvovanja. Aja, to je ok? Lahko nadgradi, prinese nek doprinos v družino, veselje…ne more pa nadomestiti vlog, ki jih imajo starši.

Goldfish, ti tudi bereš preveč psiholoških knjig. Ta dva otroka sta bila tudi prej ok fanta, zdaj sta pa še boljša.

Marko, kako se počutiš, ko svojo resnico vsiljuješ vsem na MONu?

Po tvojih komentarjih sodeč, si nova na MONu.
Zakaj si prepričana, da je kdorkoli oziroma da so vsi sodelujoči napisali resnico oziroma povedali po pravici?
Saj je samo FORUM…..INTERNET….nekaterim služi le za zabavo in nič drugega. Na forumu lahko napišeš marsikaj (resnico, laži, izmišljene stvari ipd.) in te nobeden ne preverja vs. ne more ti dokazati ali si povedal po pravici ali ne.

Predlog: navadi se, da bo najboljše, če napišeš svoje mnenje in se ne oziraš na komentarje, prvokacije drugih. Si boš prihranila marsikakšen slab trenutek 🙂 Pa ne vsega preveč resno jemat!

Se strinjam. Žival potrebuje svobodo. Tako, kot človek.

Imaš prav. Res nisem vajena, da se kar tako povšalno predalčka ljudi in v vsaki izjavi človeka išče njegove psihološke težave.

Po tvojih komentarjih sodeč, si nova na MONu.
Zakaj si prepričana, da je kdorkoli oziroma da so vsi sodelujoči napisali resnico oziroma povedali po pravici?
Saj je samo FORUM…..INTERNET….nekaterim služi le za zabavo in nič drugega. Na forumu lahko napišeš marsikaj (resnico, laži, izmišljene stvari ipd.) in te nobeden ne preverja vs. ne more ti dokazati ali si povedal po pravici ali ne.

Predlog: navadi se, da bo najboljše, če napišeš svoje mnenje in se ne oziraš na komentarje, prvokacije drugih. Si boš prihranila marsikakšen slab trenutek 🙂 Pa ne vsega preveč resno jemat![/quote]

Hvala za kompliment, ampak že dolgo nisem prebrala kakšne psihološke knjige:). Mon mi zadostuje in dobim vse poglede:)).

Ja, otroka sta absolutno ok. Govorila sem o družini kot celoti, kako imam pomisleke, če bi recimo prisotnost mačka v celoti obrnila dojemanje čustev. Žival prinese prakticiranje glede odgovornosti, nove zadolžitve in na nek način prilagajanje. Ne pa, da se šele npr. z mačko naučiš ljubiti, imeti nekoga rad. Samo kle sem se spotaknila:).

Spotaknila ob stvar, ki je ni.

Počutim se odlično, ker resnice nobenemu ne moreš vsilit. A sem ti jo vprogramiral v tvojo glavo ali si jo ti sama sprejela? Če ti ni všeč, ti je ni potrebno, veš.

Point je v tem, da smo si različni. Ne vidimo vsi enako in prav je tako. Je več resnic, več odtenkov.
Še dobro, da imam alergijo na mačke, ne bom nikoli postavljena pred kakšno dilemo:))).

Marko, stop dol, med nas navadne smrtnike.

Ti si tista, ki me vidiš zgoraj. Mogoče bi pa ti morala stopit med nas ostale, gor. 😉

[/quote]Lahko to sklepa, samo kaj sedaj? Mogoče sklepa celo pravilno, verjetno res starši otroku ne morejo dati tega, kar mu je dala živalca. Samo če sedaj ne smeš imet žival in naj starša dasta tisto kar otrok pogreša… kako naj dasta? Saj bi dala pa sta na nek način omejena (kot je vsak od nas*nepopoln), še sama ne vesta, da sta….
Žival lahko veliko več da otroku/odraslemu kot pa so to stroški v €.
Ne moreš vsega kupit z denarjem, ljudje božji (al čigavi že ste ;), zato pa imamo poleg partnerja/družine še razne prijatelje, znance, kakšno žival, kup hobijev, razne dejavnosti…itd
Saj ne moreš bit skoz pripet na partnerja/starša in od njega dobit “vse”… Saj ni nihče popoln, ali pač so tudi takšni med nami? :/
In če starši vidijo željo pri otroku, da bi imel žival, zakaj mu jo ne bi omogočili? Ali je bolje, da vztrajajo pri svoji “popolnosti” in se trudijo zapolnit tisto praznino v otroku, ki bi jo zapolnila žival… kot bi sestavljal puzle in tlačil košček tja kjer mu ni mesto…, saj lahko celo uspeš samo kako potem izgeda celotna slika?
Mogoče gre pa pri starših, ki otroku ne privoščijo nobene živalce za neke vrste egoizem. Jim je žal €, žal časa, ki bi ga namenili otroku, da mu privzgojijo čut do drugega bitja, odgovornosti do potreb, ki jih bo imela žival in se bo moral otrok z njo ukvarjat. Otrok praviloma (še) ne ve kaj pomeni imeti žival in na starših je, da se s tem otrokom ukvarjajo več kot bi se sicer, če bi mu enostavno prižgali tv, računalnik in bi bil mir pred pamžem…… :((((
Se pa z vsakim novim članom (tudi živalskim) v družini menja stil/način življenja in kogar je tega strah je bolje da se ne ubada z živalmi in niti z partnerstvom ne kaj, da bi si celo otroke umislil…..

Po čem pa sklepaš, da Marko ni navaden smrtnik ?

ON_, lepo in logično napisano.

Po čem pa sklepaš, da Marko ni navaden smrtnik ?[/quote]
Ker včasih napiše kaj nerazumljivo in preozko, da bi vsi razumeli, moj pogled je pa enak kot ga je opisal On. 🙂