Fantu ni všeč rekreacija
Goldfish, saj nisem nikjer napisal, da ob tem ko posrkbiš zase, tako da drugi ob tem ne trpijo, ne smeš nikoli poskberti samo zase, tako da drugi niso vpleteni. To tega zaključka bi lahko prišla sama, ne da bi sploh podvomila v možnost, da je tak primer dopusten. Meni se zdi povsem logično, ne morem pa vedno zajeti vseh možnih kombinacij, ker bi moji odgovori bili prekleto dolgi in potem sploh ne bi pustil nobenega prostora drugim za debato.
Se strinjam z Robijem, ljubezen je zelo preprosta. Ampak šele ko odvržemo in pocelimo vse rane in napačna prepričanja, s katerimi smo se zavarovali, iz preteklosti.
Ni res, se otrok vedno počuti varnega pri starših. Ravno v tem je keč, da otrok na neki točki izgubi to zaupanje v starše, ker mu postavljajo meje, ki jih ne razume, ker ne upoštevajo njegovij želja iz čudnih razlogov, ker mu ne prisluhejo vedno (češ, kaj težiš mali) in potem dobi precej napačnih predstav o ljudeh, sebi, svetu in o ljubezni nasploh. Potem pa mora vse to nanovo zgradit in šele potem postane ljubezen spet preprosta, kot je bila nekoč, zelo zgodaj.
Ljubezen ni preprosta, ker razmere ne morejo biti nikoli optimalne. Pri partnerski ljubezni v odnos vstopata dva, vsak s svojim nahrbtnikom in vedno se bo našlo kaj, kar nismo odvrgli. Vse to je človeško. Pomembno je, da partnerja razumeta in sprejemata drug drugega ter se skupaj spopadata z izzivi, ki jima pridejo naproti.
Goldfish, imaš prav, ljubezen ni preprosta, ampak v tvojem svetu. LAHKO pa je zelo preprosta, ko se izpolnijo neki pogoji. A lahko to razumeš? Ni res, da se bo vedno nekaj našlo. Pa tudi, če se bo, reševanje in raziskovanje tega lahko postane izzvi in del te ljubezni in na nek način postane preprosto.
Marko, torej je ljubezen pogojna…če bo to in to…če bo partner takšen, če bom jst takšna, če bodo potomci takšni, če tašča ne bo težila, če ne bo nepričakovane bolezni…če če če če…bo vse to izpolnjeno, se bomo šli ljubezen:).
Po moje je ljubezen preprosta le z enega vidika in to je, da se odločiš zanjo. Čisto preprosto si rečeš, da boš ljubil. Za ljubezen se odločiš, z izzivi se spopadaš kasneje:).
Saj je vse pogoj(e)no…Tudi ljubezen. Vse je soodvisno in za kakršnokoli stanje morajo biti izpolnjeni določeni pogoji.
Se strinjam, da razmere niso vedno optimalne, da bi čutili ljubezen. Vendar še to ne pomeni, da nehamo imeti nekoga radi, če občasno razmere niso optimalne.
Ljubezen se pojavi, ko ne kompliciramo, zato je preprosta. 🙂
Jaz pa mislim, da ravno iz tega vidika ni preprosta, saj ne moremo ljubiti in nekaj občutiti na željo ali na ukaz.
Absolutno, ljubezen med partnerjema je pogojna. A bi ti lahko živela v ljubezenskem odnosu s komerkoli? 🙂 Vprašaj se koliko pogojev ti mora nekdo izpolnjevati, da se začneš sploh za njega zanimat.
Jp, tudi ljubezen je pogojena:). Zato je tako kompleksna in neenostavna:). Ljubezen se pojavi, ko smo neobremenjeni, ko je ne iščemo, ker je najlepša takrat, ko je spontana:). Le tako je lahko pristna in sta dva skupaj iz pravih razlogov.
Za ljubezen se odločiš v smislu, da odpreš svoja vrata, svoje srce in si pripravljen tvegati. Seveda morajo biti izpolnjeni tudi ostali pogoji, to je težji del:).
Ja res je. In tak človek se še ni rodil:)) Ko bodo delali ljudi po meri, bo morda priložnost, samo kaj ko bo potem prevelika starostna razlika:)).
Zdaj pa resno…tnx god imam pogoje, kriterije, pričakovanja…saj sliši se tako robustno, ampak to je reala, ker življenje je prekratko, da bi izgubljali čas:).
Včasih je treba spremenit pričakovanja in prepričanja in ne vtrajat skoz pri istih, posebej, če nekaj ne gre po naših željah. Pričakovanja so sploh strup za razočaranja. Manj kot jih imamo, lažje nam je.
Ja res je. In tak človek se še ni rodil:)) Ko bodo delali ljudi po meri, bo morda priložnost, samo kaj ko bo potem prevelika starostna razlika:)).
Zdaj pa resno…tnx god imam pogoje, kriterije, pričakovanja…saj sliši se tako robustno, ampak to je reala, ker življenje je prekratko, da bi izgubljali čas:).[/quote]
Kaj pa, če se je rodil, le opaziš ga ne zaradi (pre)visokih pričakovanj ? 🙂
Mogoče pa si si ravno zaradi tega ustvarila mnenje, da ljubezen ni preprosta, ker sama nisi preprosta. Vsi pa izhajamo iz tega, da smo sprejeti takšni kot smo. Tako potem čutimo ljubezen, ko smo sprejeti.
Skoz govorim, da se moramo osvoboditi pričakovanj, ampak če pomisliš…ne gre, še posebej ne pri pomembnih stvareh. Je treba nekako surfati skozi pričakovanja, želje, cilje itd.:)[/quote]
Gre takrat, ko nehaš verjeti, da so tako zelo pomembna.
Nekdo te je le naučil, da so pomembna, kar pa še ne pomeni, da so primerna. 🙂
@ Robi…
Marsikdo se je že rodil:)). Ampak začela sem dvomiti v ljubezen do groba:). Ja, drži da so moja pričakovanja visoka, v bistvu segajo prav do zvezd, so nedosegljiva:).
To, da ljubezen ni preprosta je dejstvo, do katerega sem prišla. To ni nekaj, kar bi si želela, to se dogaja:). Če bi si zgolj ustvarila mnenje, bi ga enostavno spremenila in prikrojila tako, da bi bilo ustreznejše. Nisem preprosta, ker imam vrednote, ker se ne pustim zibati sem ter tja, nisem flegma, mi ni vseeno:). Saj nimam težav s tem, da me ljudje ne sprejemajo. V bistvu me zelo sprejemajo, samo…po moje jih sama ne sprejemam v smislu ljubezni. Lažje je dajati kot sprejemati, ker s sprejemanjem odpreš ranljivi del sebe:).
Skoz govorim, da se moramo osvoboditi pričakovanj, ampak če pomisliš…ne gre, še posebej ne pri pomembnih stvareh. Je treba nekako surfati skozi pričakovanja, želje, cilje itd.:)[/quote]
Gre takrat, ko nehaš verjeti, da so tako zelo pomembna.
Nekdo te je le naučil, da so pomembna, kar pa še ne pomeni, da so primerna. :)[/quote]
Ne pozabi na to, da si tudi ti zahteven:). Vse je primerno, kar se nam zdi pomembno:).
Primer: od partnerja pričakujem aktivno sodelovanje, vlogo pri vzgoji otrok. Kaj naj spustim pričakovanja in vse prevzamem na svoja pleča?:)
Ali pa…partner ne zna dajati, kazati ljubezni…naj si rečem, da je to nepomembno? Da se ljubezen izraža, kaže tudi na druge načine, meni sicer manj pomembne, ampak naj jih naredim kot primerne?:) Naj vedno in povsod spreminjem del sebe in si rečem bolje drobtinice kot nič?:)
Saj vsi vemo, da ljubezen se zgodi ali pa se ne. Če imaš partnerja ob sebi, za katerega verjameš, da bo dober oče, potem pa se to ne zgodi, si najverjetneje naredila nekaj narobe. Ali si ga napačno ocenila iz nekih razlogov (laganje samemu sebi), ali pa mu na nek nezaveden način sploh ne dovoliš, da ti pri tem pomaga. Preprosto povedano, da bo še Spider morda razumel.
Malo je že mimo pa vendar ;) Ker si ti lačna in si greš kupit sendvič za katerega ti zaračunajo toliko kot si ti cel dan zaslužila s svojim delom, surovine zanj pa niti približno niso toliko vredne….
Nekdo na tvoji potrebi (lakoti) poskrbi bogato za svojo rit na čigav račun? 😉 :))[/quote]
Ja no, če gledaš tako, je potem celoten sistem zgrešen, od blagovne menjave dalje (ko še niso poznali denarja kot takega).
Kaj svetuješ?:) Če se postavim po robu kapitalističnim izkoriščevalcem, bodo še vedno imeli dosti povpraševanja s strani drugih in jim ne pridem do živega. Navsezadnje me lahko zadane to, da ostanem lačna:). Ne mi predlagati naj si prinesem malico od doma, ker potem si lahko začnem tudi šivati obleke itd.:)[/quote]Če poskrbim za svojo rit in se to ne tiče nikogar drugega, ni vpletenih tretjih oseb, ne vidim razloga zakaj bi morali imeti še drugi kaj od tega
Hočeš povedat, da ti je pretežko skrbet za lastno rit, še ona te je izdala ali ti njo? Ha, ha, ha….
Hec, prosim lepo za razumevanje 😉
Forum je zaprt za komentiranje.