Fantu ni všeč rekreacija

Kako se ujamete s partnerji glede rekreacije?
Midva se bolj slabo. On se rekreaira tu in tam. Jaz pa se tudi ne kaj veliko, recimo tam 1,5/dan med tednom (v povprečju bolj 1h kot dve), ob vikendih pa kaka daljša turca s kolesom, pohod v gore, pozimi smučanje. Recimo nekje 8rekreacije + ena turca na teden.
Fant pa nekak ni navdušen,da bi kaj migal z mano. Jaz pa pogrešam njegovo družbo na rekreaciji. V bistvu mu niti ni prav, da se toliko ukvarjam s špportom. Jaz pravim, da se ne ukvarjam veliko, se mi zdi malo, včasih sem se več. Njemu je pa to preveč. Včasih zaideva tudi v spore, ker mu ni prav, če grem s kolegi v gore (on je seveda vedno vabljen zraven).
Imate drugi tudi kake take težave?
Na drugih področjih pa se super razumeva, le glede hobijev pa se ne ujameva.

“Vedno” je eno področje, kjer se ne razume. 🙂 Midva imava vsak svoje hobije in pri tem ni ovir, vsaj do sedaj se še niso pokazale. Ne preprečujeva drug drugemu, da bi se kdo več ali manj ukvarjal z njimi. To se verjetno začne takrat, ko odnos ne štima, ko nekdo postane negotov. Zato jaz na tvojem mestu ne bi bil tako prepričan, da se povsod razumeta. Zaupanja ni čutit pravega med vama.

Problem je v tem, da nimava prav nič skupnih hobijev. Premalo se vidiva. PO službi vsak svoje hobije tako, da se zelo malo vidiva.
On rad gre na kak koncert, v kino, galerijo, rad doma na računalniku kaj počne, prebira forume. Jaz pa bolj športne aktivnosti pa še študiram izredno tako, da potem nekak nimava kaj veliko skupnega časa.
Potem pa se še pri dopustih ne ujameva, jaz bi kaj bolj aktivnega, on pa z agencijo pa bolj ležerno.

Očitno je, da imata zelo različne želje oziroma navade, zato verjamem, da je težje najti skupne trenutke, ker je potrebno veliko več prilagajanja. Vsak pri sebi pa ve, kolikor se lahko oziroma se želi prilagodit drugemu, brez da pri tem izgubi del sebe.

Jaz se s svojo imaginarno punco čist super ujamem. Še na vsako kolesarsko turo je šla zraven. 🙂

Občutek imam, da če bi se udejstvovala v bolj individualističnih športih, torej sama in odmakjena od množic in od “poželjivih moških oči”, da ne bi bil toliko proti. Namreč druge logične razlage ne vidim, kot da gre za ljubosumje, ker zakaj bi sicer moškega motilo, da je ženska v fizični formi z lepim telesom, in da bi ga to celo motilo in bi poskušal preprečevati te tvoje aktivnosti?

Saj večinoma hodim sama športat. Občasno v gore skupaj z drugimi. No pa skvoš je tudi v dvoje, ampak to redko igram pa še to z žensko :).

Če bi šla s prijatelji, potem bi verjetno zganjal še večji kraval, a ne?

Kaj vem. Bolj je problem v tem, da nisva nič skupaj. Saj gre tudi on s kolegicami kam na koncert ali kaj takega pa me ne moti.

Pri tem se mi postavlja vprašanje, če si vidva sploh želita bit skupaj, če si sploh želita najt tud kak skupen hobi. Hodita vsak po svoje, pa že tako ali tako nimata veliko časa. Če si tega želi samo eden, ni dovolj.

Mojmu nekak ni in ni do športa :(.

Ni problem tvoja rekreacija in njegova kultura, problem je verjetno kar vajina zveza v celoti. Malo razmisli.

Če mu ni do športa, ima že razlog za to. Saj to si verjetno vedela že na začetku, da mu ni do tega. Zakaj je to sedaj problem?

Na začetku ni nasprotoval mojim treningom.

problem ni v v rekreaciji, problem tiči ker ne skrbiš redno za njegove erekcije

Ne boš verjel, ampak spolnost je ena od stvari, kjer se čudovito ujemava.

tipično žensko zanikanje, seveda Ti misliš ,da se v spolnosti Čudovito ujemata, ženska, žal nisi verodostojni vir za dajanje takšni izjav, On je

Kdo sedaj nasprotuje, ti ali on? Prej si z žalostjo napisala, da on ne športa, kot da je to neka njegova hiba, za katero si pred kratkim zvedela. Potem pa si napisala, da on nasprotuje tvojim treningom. No, saj o tem si že prej pisala. Povem lahko samo, da pri obeh čutim veliko negotovosti. Pogovorita se o tem, zakaj nasprotuje treningom. Kakšen je njegov racionalen razlog temu? Ga sploh ima, ali samo jamra brez pravega razloga? Zdi se, kot da drug drugega ne poskušata razumet in trmasto vztrajata vsak na svoji strani.

Njemu se zdi, da sem jaz obsedena s športom. In ga to moti. Jaz pa mislim, da se še premalo ukvarjam s športom, ker sem se prej dosti več.

Zakaj ga to iznenada moti, prej pa ne oz od kje naenkrat njemu želja/potreba po tem da te pri tvojih interesih ovira? Meni se gibanje zdi zelo pomembno, ne vem če bi mi bilo prav, da bi me kdo pri tem oviral. Ali ima kakšen argument, čemu domnevno preveč športaš, a se to kakorkoli izmeriti, da je res kaj na tem, ali si samo domišlja, da si “danes” bolj aktivna kakor npr ko sta se spoznala. Morda pa je čas da razmisliš, če mu nameniš dovolj časa ali pa ga konkretno vprašaš, kaj ti predlaga namesto športanja, ali bi raje videl da bi v tem času počela ti kaj drugega…morda zaslužila več denarja, počela kaj zanj…ne vem, kakšni so njegovi motivi, da ti očita gibanje; kar se mi zdi precej neobičajno – večina tipov, koliko jih poznam si želijo ob sebi žensko, ki ni zaležana oz da se rada “premika”. Skratka: ta tvoj model ni ravno nek hud kaliber, od danes na jutri ugotovi da ga nekaj moti, ko pa je bil kao zaljubljen pa je bilo vse super.

Saj ni problem v preveč športanja, ampak v tem, da nimata kaj dosti časa drug za drugega.

On bi raje videl, da bi ona manj športala, zato da bi se onadva več videla, ona pa bi verjetno raje videla, da on skensla kak kino ali koncert zavoljo njunega skupnega časa.

Na začetku se to morda ni toliko videlo, zdaj pa je prišlo v ospredje, ker vajina zveza stagnira na eni točki in se ne znata premaknit naprej.

Premislita, če je res finta v hobijih, ali preprosto v tem, da ko sta skupaj, se prepirata, zakaj sta premalo skupaj, torej ne izkoristita dejansko tega časa efektivno!!!!

Ko sta skupaj, bodita res skupaj, pojdita magari na kak sprehod, izlet, združita malo športa s kulturnimi znamenitostmi, Slovenija je majhna, a skriva ogromno zakladov. Morda obisk kake jame, ali kolesarjenje skozi jamo. Polno je idej. Če je on veliko na netu, naj malo pobrska (ali še bolje, skupaj istočasno), kam bis e dalo na izi it, da bi bilo obema všeč.

Skupno načrtovanje skupnih aktivnosti je še kako povezujoče. In namesto da se prerekata in razčiščujeta stvari, obrnita ploščo in gradita na pozitivi, iščita tisto, kar vaju skup drži (in ne, to ni fantastičen seks).

Krivokljun, kako veš? Kot da bi naju poznala.
S tem,d a njega ne zanima nič od tega kar naštevaš.
Jaz pa res nočem še bolj skensalt svojih aktivnosti.
Nekak se mi zdi, da se je najin med polizal. To kar je bilo prej privlačno, ker je bilo drugačno, je zdaj moteče.
Preprosto ne najdeva več aktivnosti, ki bi oba zanimale. Če grem jaz z njim na razstavo, grem samo zaradi njega, se pa dolgočasim na razstavi. On pa obratno.
Ne vem, sem mislila, da hobiji niso nek pomemben faktor. Pa se nama tu močno zatika, ker si ravno na tem področju nisva podobna.

Hja, ker sem isto tudi jaz skozi dala. Ful premalo časa, čeprav sva živela 2 km narazen, drugačen bioroitem, drugačni hobiji, čeprav slednje niti ne, samo časa ni bilo. Ko sem jaz hodila na šiht in živela, je on spal ter obratno. Pa sem se na začetku jaz ful več prilagajala, kratila svoj spanec, da sva bila skupaj, hodila na sprehode sredi noči ipd., pa saj je tudi on se skušal prilagajat pa ni šel spat, da sva bila lahko podnevi kaj skupaj, čeprav na tak način nisva morala dlje, torej odpadli so skupni izleti, skupni dopust, kakšni skupni hobiji lepo vas prosim … in potem ko sem se jaz umaknila, sem opazila, da naju nič več kaj ne veže skupaj in da je najina veza že nekaj časa mrtva. Če bi to že prej vedela in se ne toliko razdajala, bi šla po nekaj mesecih narazen, tako pa se je vse skup vleklo 2 leti. Za đabe.

Saj so bili lepi trenutki, samo senca tistega, kar sem imela z nekom, s katerim sem tud skupaj živela.

Ni point v hobijih, kot v tem, da nimata kaj skupaj počet, ko sta zares skupaj. Tebe ne zanima umetnost, slike, si čisto anti umetnost? Ne razumem. Mene zanima vse, kar partner počne, če ne drugega, ga rada poslušam, kako mi z žarom pripoveduje o čem, na kakšen način razmišlja, kaj mu je všeč, kaj mu ni … pri vaju pa kot je nekdo lepo napisal, trmasto vztrajata vsak pri svojem, nočeta popustit in poiskat stičnih točk.

Se bojim, da bo šla najina veza tudi v smer vajine, krivokljun.
V bistvu sem res čisto antiumetnost, antifilozofija, antipolitika, antikoncerti. Od začetka sem se trudila, sem šla zraven na razstave, koncerte, samo nekak se nisem našla. Zadeve so mi bile dolgočasne. Ko smo bili potem v družbi z njegovimi kolegi, se tudi nisem znašla. Nekak meni ne domače debate. Potem sem s časoma ugotovila,da samo jaz hodim na zadeve, ki so njmeu ljube in meni neljube. On pa se noče pridružit meni pri športu. Pa se je izkazalo, da ko sem to oopustila, da sploh nisva več skupaj.
Vmes sva šla že narazen pa sva se pogrešala in sva šla nazaj skupaj,ampak se ne izboljšuje. Sme se trudila, da bi me njegovi hobiji zanimali pa me ne. In obratno.Najin dopust je tako zgledal, da sem jaz ves čas nekaj migala (surfala,kolesarila) on pa večinoma na plaži bral.
V bistvu sem bila prej dolgo samska in vsi so govorili, da sem izbirčna, da ne morem pričakovat, da bodo moški počeli vse to kar si jaz želim, da naj se ne oziram na hobije. Pa sem nekako to sprejela kot resnico in se našla z nekom, ki je simpatičen, prijazen, odprt, priden za delo, študiozen (on umetniško-družbosloven, jaz naravoslovka), priden za kaj pospravit (ne bo se zgodilo recimo, da bi on ležal jaz pa pospravljala za njim). Nekako na hitrco pogledano idealen moški: resen, brez nekih slab navad (ne kadi, ne ponočuje, ni ženskar), deloven. Vse idealno. Vendar se vseeno na najdeva.

Prečitaj(ta) to knjigo dr. Harville Hendrix – Ohraniva najino ljubezen, mogoče boš našla kaj uporabnega, ker se usredotoča na partnersko dinamiko.Posebej to fazo omenja, ko te začnejo na partnerju motiti lastnosti, ki so ti bile prej tako všeč.