Če bi lahko kaj spremenili na sebi, kaj bi to bilo?

Aja simpatičnost je subjektiven pojem, lepota pa s to karakterno značilnostjo nima veze. Govorna kompetenca pa je odvisna od inteligence in komunikativnosti.
Meni bi lahko bil simpatičen, resnično simpatičen človek samo nekdo, ki je bolj introvertiran.

Meni pa preveč introvertirani niso preveč simpatični, sicer so mi najbolj simpatično rahlo bolj introvertirani kot ekstrovertirani, ampak ne preveč introvertirani.
Zakaj ne? Ker potem bi bila pa oba tiho :(.
Je fajn, da je malce bolj odprt kot jaz, amapk ne pa preveč. Pri tistih zelo odprtih sem zmedena, nezaupljiva, ne vem kaj bi rekla.

Aja ne, moje izkušnje so take, da sva se najprej prepirala, potem sva bila tiho, potem sva se pa spet prepirala. Tisto vmes mi je bilo še najbolj všeč… Naj bo čimbolj introvertiran, sej tak ekstrem pa mogoče jaz nisem 🙂 🙂

Sicer pa je to relativno, glede na, podobno kot npr. tople/hladne barve.

[/quote]

prvo si napisal da je povzana samo z vzgojo, zdaj si pa dodal, da lahko del, ki je povezan z vzgojo spremeniš, drugje spet pišeš, da naj se človek ne spreminja in da naj ostane tak kot je, kaj zdaj? )) se spreminjati ali ne ?)

V bistvu me privlačijo značajsko podobni, ampak so pa področja, ki bi jih pri sebi rada spremenila oz. izboljšala – tu me pa privlačijo tisti, ki že imajo take lastnosti.
Trudim se postati bolj družabna, kar pomeni, da me sicer ne privlačijo žurerji, klepetulje. Mi je pa fajn, da je oseba vsaj malo bolj družabna kot jaz (da je taka kot bi si jaz želela biti 🙂 oz. kar se trudim postati).

[/quote][/quote]

Vidva z bratom nista imela enake vzgoje, razen če sta dvojčka. Priporočam knjigo p. Gostečnika:Srečal sem svojo družino 🙂 :)[/quote]

Isto ne, podobno pa, ker vsak starš ponavadi odreagira različno že na osebnost otroka, čgar del je tudi introvertiranost/ekstrovertiranost, spol.

Tale drama Left Luggage je dobra. ki se po vojni odvija v ortodoksni judovski družini na Danskem, kjer oče nikakor ni našel pravega stika z najmlajšim sinom, ta je močil posteljo, težko se je učil itd. Skratka bil je črna ovca družine – in to vse dejansko zaradi očeta, sin je bil na las podoben negovemu stricu, tudi vizualno, ki je umrl v nemškem koncentracijskem taborišču, ker je bil trmast in se ni pokoraval ukazom paznikov. In to je oče nezavedno projeciral na sina, v njem je sovražil svojega pokojnega brata.

Left Luggage (1998)
http://www.imdb.com/title/tt0119512/

Pogosto tudi bolezen vzdržuje nekakšno škodljivo ravnovesje v družini, tako kot pri anoreksičnih puncah v veliko primerih – Oče ima npr. ljubico, vsi oz. žena to sluti oz ve, njun zakon je dejansko na psu, ozračje je napeteo/tesnobno, vendar nihče nič ne reče, ukrene – pozornost pa se tako od zakonskih težav odvrne na bolnega otroka, ki je dejansko najbolj zdrav člen in mora biti bolan za vzdrževanje družinske patologije – on je tisto zamolčano ,ker se z njim ukvarjata kot pa s svojo zvezo.

Si pa zahtevna…:)

Vso filozofiranje okrog introvertiranosti je brezveze….Kemija je tista, ki odloča kako bomo neko osebo doživljali in če bomo z njo živeli.

Več varnosti v denarnici.

Robi, res slabo opravljaš svojo funkcijo. Zdaj je že on topic off topic.

Aja in vsakršno filozofiranje je brez veze. A tega tudi ne veš 🙂 🙂

Vidva z bratom nista imela enake vzgoje, razen če sta dvojčka. Priporočam knjigo p. Gostečnika:Srečal sem svojo družino 🙂 🙂 [/quote]

Isto ne, podobno pa, ker vsak starš ponavadi odreagira različno že na osebnost otroka, čgar del je tudi introvertiranost/ekstrovertiranost, spol. [/quote]

Potem sta dvojčka? Veliko vlogo igra pri vzgoji oz. doživljanju sveta tudi to, kateri otrok si po vrsti. Vzgaja te že samo ta vloga, ki ti jo dobiš s tem, ko se samo pač rodiš ali v nastalo družino ali v nastajajočo družino.

Samo ti se res s tem ukvarjaš. Pa tista knjiga dr. Košička o Cankarju…. saj bi še vprašala, če je to poklicno ali ker pač imaš čas, ali ker si imel kake probleme na tem področju(to mije jasno, da jih več nimaš 🙂 :)) samo po moje nima smisla.

Katenjka

Ne.

Se pravi, psihologi in psihiatri imajo vsi psihične probleme, ker se ukvarjajo “s tem področjem”? :))) Enostavno mi je to zanimivo, sem sicer včasih precej več o tem čital, tudi veliko dobrega gradiva na priporočilo moje prijateljice, ki pa je “s tega področja”. Psihologija mi je enostavno zanimiva, ker pomeni nekaj podobnega kot za fizika vesolje – skrivnostna, polna ugank, zelo slabo raziskana, brezmejna. In ker z njeno pomočjo do določene mere lahko spoznavamo sebe in ljudi okrog sebe, kako sploh funkcioniramo in zakaj funkcioniramo kot že pač funkcioniramo. Tudi psihološki filmi so mi zanimivi, npr. David Lynch mogoče, Alexandro Jodorowsky…

Hvala res, ne vem s čim sem si zaslužila ta odgovor, sem mislila da boš spet “hudoben” 🙂 🙂
Psihologija je zanimiva, itak, tudi meni, samo nisem dosti tega brala… drugače jaznisem fizičarka, nikoli nisem študirala fizike… samo zdaj s tem res tvegam da me bo bivši prepoznal… bom raje nehala… mije prav fajn imet dvojno identiteto[/url] 🙂 🙂

Ne nič se ne pravi, ti pač dobesedno vzameš vsako zafrkancijo ali pa misliš, da moraš razlagat 🙂 🙂 Ne no 🙂 🙂 sploh se pa lahko dosti naučiš tudi od slabih učiteljev, jaz sem imela npr v osnovni šoli učiteljico, kije slabše znal aslovnico od mene… ne da bi s hvalila nekaj…
Nič spet bom premalo spala….
Lahko noč…

Jaz bi bila 9 če bi se dalo…

prvo si napisal da je povzana samo z vzgojo, zdaj si pa dodal, da lahko del, ki je povezan z vzgojo spremeniš, drugje spet pišeš, da naj se človek ne spreminja in da naj ostane tak kot je, kaj zdaj? )) se spreminjati ali ne ?)[/quote]
Citiraj mi, kje sem napisal, da je povezana samo z vzgojo. Eni preberete, kar želite, ne to kar dejansko piše.
Če je nekdo introvertiran, je to z razlogom, ki je nastal v enem obdobju odraščanja. Kar je genskega me zdaj ne zanima, ker genoma ne bomo spreminjali.
In, če se človek introvertiran počuti negotovega, bo v enem obdobju morda začel raziskovati po sebi in začel odkrivat vzroke za to dvomljivost. Kdo pa si želi celo življenje dvomiti in biti neodločen v določenih situacijah? Človek celo življene raste, se spravi se spreminja in tu se ne gre za to, da se ne sprejemaš ali pa se, ampak da se nadgrajuješ, izboljšuješ, z izkušnjami, spoznanji. Če se tvoj karakter pri tem kaj spremeni, ne vem, gotovo pa se pogled na svet, način razmišljanja, odločanja itn.
O nespreminjanju nisem nikjer govoril. Če sem že, sem pisal o tem, da naj se človek v nekem trenutku ne pretvarja in naj se pokaže takšen kot je. To pa ne pomeni, da s od tistega trenutka naprej ne bo več razvijal.

Samo pri osebah, ki smo preveč introvertirane, težko pride do te kemije. No na moji strani so že iskre, ampak moja introvertiranost odbija ljudi. Torej ni druge kot delat na tem in postati bolj odprt, bolj dostopen ljudem. NIč ne pomaga, če je samo enostranska kemije, mora biti obojestranska. Meni pa se ponavadi dogajajo samo te enostranske kemije :(.

Si pa zahtevna…:)

Vso filozofiranje okrog introvertiranosti je brezveze….Kemija je tista, ki odloča kako bomo neko osebo doživljali in če bomo z njo živeli.[/quote]

prvo si napisal da je povzana samo z vzgojo, zdaj si pa dodal, da lahko del, ki je povezan z vzgojo spremeniš, drugje spet pišeš, da naj se človek ne spreminja in da naj ostane tak kot je, kaj zdaj? )) se spreminjati ali ne ?)[/quote]
Citiraj mi, kje sem napisal, da je povezana samo z vzgojo. Eni preberete, kar želite, ne to kar dejansko piše.
Če je nekdo introvertiran, je to z razlogom, ki je nastal v enem obdobju odraščanja. Kar je genskega me zdaj ne zanima, ker genoma ne bomo spreminjali.
In, če se človek introvertiran počuti negotovega, bo v enem obdobju morda začel raziskovati po sebi in začel odkrivat vzroke za to dvomljivost. Kdo pa si želi celo življenje dvomiti in biti neodločen v določenih situacijah? Človek celo življene raste, se spravi se spreminja in tu se ne gre za to, da se ne sprejemaš ali pa se, ampak da se nadgrajuješ, izboljšuješ, z izkušnjami, spoznanji. Če se tvoj karakter pri tem kaj spremeni, ne vem, gotovo pa se pogled na svet, način razmišljanja, odločanja itn.
O nespreminjanju nisem nikjer govoril. Če sem že, sem pisal o tem, da naj se človek v nekem trenutku ne pretvarja in naj se pokaže takšen kot je. To pa ne pomeni, da s od tistega trenutka naprej ne bo več razvijal.[/quote]

res ne navajaš eksplicitno da je povezana samo z načinom vzgoje, je pa iz tvojih zapisov lahko razbrati, da daješ za edino verodostojno merilo introvertiranosti vzgojo ( lahko da res berem preveč dobesedno ali pa si namenoma puščaš odprta vrata za vsak slučaj..) Prav tako ne moreš kar tako zanemariti genotipa človeka,v stilu, češ tega ne moremo spremeniti, zato me to ne zanima….človek je skupek vplivo genov in okolja, in eno je z drugim povezano, poglej primer šprintrjev na 100 m, belci jim ne moremo parairati, pa lahko vzgajajo nekoga v idealnem okolju z vsemi mogočimi vrhunskimi trenerji pa ne more preko svoji fizičnih sposobnosti ker mu jih določa genotip, črnci so pač tu enostavno bolje opremljeni , poleg še če česa drugea , baje)))
in zakaj bi se izkljućno introvertirani počutili negotove? misliš da se za kakšnim vpitjem ekstrovertiranih ne skriva negotovost? koliko ljudje želi na tak način skriti svojo negotovost?

seveda se človek celo življenje spreminja, nihče ne trdi da se ne, ampak so pa stvari na človeku, ki so nespremnljive…taki smo..

Zdaj si obesil izključno na fizične lastnosti. Pogovarjamo se o karakterjih, a ti govoriš o barvi oči. Mislim, da se ekstrovertirani v veliko manj situacijah počutijo negotove. Zagotovo ne glumijo svoje negotovosti, vsaj tisti, ki so zares ekstrovertirani. Imaš pa glumce na obeh straneh. Itak, da nekaterih stvari ne moremo spreminjati. Ob tem pa povem, da človek z leti spoznava, kaj vse lahko spremeni pri sebi, čeprav je nekoč verjel, da ni mogoče. Še vedno pa mislim, da pri karakterju geni nimajo tako velikega vpliva, kot način vzgoje. Četudi sta dva brata živela pod isto streho, to še zdaleč ne pomeni, da sta bila enako obravnavana oziroma, da sta oba enako doživljala občutek za nego, skrb, podporo, ljjubezen.

dal sem ti samo primer, enako kot naše fizične lastnosti, tud naš karakater določa genotip v povezavi z fenotipom, oboje je povezano, zdaj v kakšni meri bo “sekal” ven eden ali drug dejavnik je pa odvsino od marsičesa, ni pa samo v igri izključno samo en dejavnik kot navajš ti (vsaj tako te razumem glede izpostavljanja vzgoje)…. glede glumljenja pa, koliko jaz pozna, tako ekstro kot introvertirane, je vedno več “glumcev” na strani ekstrovertiranih, ali vsaj wanna be ekstrovertiranih, predvsem iz enega razloga in to je vpliva družbe, ki introvertirane na nek način dojema kot marginalce….glede tvojega primera pa, seveda drži, ampak daleč od tega da bi samo straša bila odgovrna za karakter bratov, tako enostavno pa spet ni..

Spet nisem nikjer rekel, da sta samo starša odgovorna. 🙂 Normalno, vsak ki poseže v njuno okolje, se pravi sorodniki, sošolci, celotna družba vpliva na razvoj karakterja. Ampak, zašli smo s teme.

Katenjka007

Dvojna identiteta? Hah, šala? 🙂 Prava kameleonska kraljica transformacije in mimkrije si, s posebno nadarjenostjo za zakrivanje dokazov in sledi za sabo, s tisočerimi obrazi z igranjem in vživljanjem v različne vloge, v katere greš s takšno naravno lahkoto, da še najbolj zvite preslepiš. phaha 😀 Oprosti, ampak se mi zdi, da pišeš dokaj osebno-izpovedno in s podrobnosti, če bi te detektivi iskali, bi te zelo hitro našli, saj koliko otrokom pa je zelo zgodaj umrla mati?, ker to si omenjala že večkrat, potem brat, starost, način prehranjevanja, plezanje z Ronko po nekih čudnih hribih :)) itd., itd. – posamični delčki sestavljenke se povežejo in se pokaže tvoja identiteta. Razen če ni vse to spet krinka? Tvoja druga indetiteta pa povsem izmišljena? Verjento si moški gej? Hudimano, kako si nas potegnila, malo morgen… :)) hahaha :)) Ali kaj je tvoja 1. in kaj 2. identiteta, se mi zdi, da se kar prelivata in se samo tebi zdi, da sta dve, ker se ti potem začne dozdevati, da si dobra igralka, da se znaš pretvarjati in lagati. Žal, neuspešno. ;))

Slavist bi nam verjetno znal več povedati o kvantni fiziki in šrodingerjevih mačkah? 😀

Se ti pozna, ja, še bolj kot meni…. :))

Ja, Almodovar ima rad “ženske teme”, kjer pa obvezno ne sme manjkati tranvestit. Saj je gej menda?
Na to temo je ta film zanimiv Transamerica(2005) http://www.imdb.com/title/tt0407265/

prvo si napisal da je povzana samo z vzgojo, zdaj si pa dodal, da lahko del, ki je povezan z vzgojo spremeniš, drugje spet pišeš, da naj se človek ne spreminja in da naj ostane tak kot je, kaj zdaj? )) se spreminjati ali ne ?)[/quote]
Citiraj mi, kje sem napisal, da je povezana samo z vzgojo. Eni preberete, kar želite, ne to kar dejansko piše.
[/quote]

Določene lastnosti so prirojene, kot je recimo temperament.Človek že z rojstvom ni nepopisan list papirja – in to razmerje med ekstroverti in introverti je nekje 50:50. Pod drugo pa ti tole osebnostno karakteristiko introvertiranosti jemlješ kot nekaj negativnega, ki je povezan s slabo vzgojo in bi jo torej morali spreminjati. Ampak oba tipa sta povsem naravna, vsaj po Jungovi opredelitvi.

Karakter ni isto kot značaj. To, kar ti pišeš, velja za značaj. Intro/ekstra- vertiranost je osnovna značinost karakterja. In od kod ti tisto, da so introvertirani negotovi…? Da je premišljen isto kot boječ? To ej lastnost reagirana na neko situacijo , doživljanja neke situacije, okolja, družbe… nič drugega… Ni povezana z inteligenco, z moralo, z ničimer… Samo ljudje menda radi mešamo, če ne poznamo dovolj dobro pojmov… No tisti bolj ekstravertirani, ostali smo bolj premišljeni 🙂 🙂 Ne no…

Meni je pa simpatičen tisti, ki ima energijo. Ki je nasmejan. Ki kar žari od neke pozitivne naravnanosti… da takrat ko stopiš v njegovo bližino še ti začutiš moč osebnosti in še ti nekako postaneš bolj svoboden v čutenju in izražanju sebe. To so osebe, ki bi jih imela z veseljem v svoji bližini. 😀

Se bojim da pri introvertiranih osebnostih tega ni ali pa je zelo potlačeno. Škoda no.

MatjažKoŠiček

Hvala za tako prijazen povzetek mojih postov, zagotovo bo zdaj kdo imel lažje delo pri sestavljanju moje identitete, ne bo se mu treba npr. z iskalnikom prebijat skozi prevečkrat kvotane tvoje stavke, tu je vse in še več kot vse… ne vem, če ti tudi misliš, da imaš dvojno identiteto in se greš dr. košička ali bi samo rad, da ti narišem še kak puzzle, ki ti še po kakem naključju manjka; ni problema, pol svojih sorodnikov imam iz tistega konca tja proti ptuju, čisto mogoče sva tudi midva v žlahti v kakem 6. kolenu… oglasi se kaj, saj veš kje sem doma… saj sem vse napisala… tam, kjer uspeva izključno šmarnica, ok nje ne piješ, kave tudi ne, mogoče pa mleko 🙂 🙂 Pa še mojega brata boš spoznal, mogoče si si pa z njim kaj bolj podoben kot s svojim, saj veš, dedne lastnosti in izražanje genov so zapletene stvari, interpretacija pa še bolj kot za fizika vesolje… tu si vsaj lahko pomagamo z matematiko, tam pa še to odpove…

Pojma nimam o čem bi ti znal več povedat… glede na to, da si ti to omenil potem pa skliznil iz debate, ker veš vse in nič 🙂 🙂

Seveda se mi pozna bolj kot tebi, krščanska vzgoja… imate vi tam primere na ptuju, saj vemo..

Seveda, rojeni smo vsi z izvirnim grehom, nekateri se trudimo delat dobra dela, nekateri pa grešite, in greh se potencira… res bi te rada videla na tem svetu, ker na onem pač ne bo nobene možnosti za to… mogoče greva na analizo dnk, aja še to, v moji žlahti je bolj malo bratrancev…

Katenjka

Sem te samo nadražil? Saj te ni potem Robi potešil s svojim znanjem.

Ne deluješ mi ravno kot prototip vernice. 😀

Holivudska kinematografija je konzervativistično usmerjena? Kateri film pa dela anti-propagando, ki obravnava takšne “marginalne” tematike?

Kaj je izvirni greh? Zelo majhni otroci so zame najbolj nedolžna bitja.