Bogati ali srečni
Res? Poskusi najti dokaze, da temu ni tako….na lastno škodo si zafiksiran v svoj predstavo o tem, kar si napisal – raje poišči način, da se temu upreš, da sebi dokažeš da temu ni tako; seveda, vsak najraje samo jamra…
Tiste, ki jih poznam, da imajo kaj za pokazati, delajo na svojem premoženju oz so na nek način bogati, absolutno niso LENI, ne zoprni, pa grdi tudi ne.
Sama nezdrava zavist te je, je že prav tako, da se nobena ne (pri)lepi.
Resnicajetaka…hm……ne vem kaj naj si revni in ubogi pomagajo s tvojim pomilovanjem in sočutnimi izpovedmi, kako si zdaj srečna, ker nisi več v “njihovi koži”. Oni rabijo pač pomoč, ali palico za lovit ribe ali pa ribe, če se tega ne morejo naučiti. In ne vem, če ni bikini_ bolj primerna pomočnica, čeprav nima toliko empatije kot ti in ni bila nikoli tako revna kot ti. Sicer pa imaš ti tudi na tem področju manjek se mi zdi, zgoraj si napisala, da imaš bolno mater, ki ji ne moreš plačati zdravilišča, sama pa nima denarja, hkrati si pa srečna…ker nisi v njeni koži…..
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]????[/quote]
Ti se kar čudi, ja. 🙂
Gre za to, da če mi bo kdo sral po glavi, da je meni lahko srat s polno ritjo, imam jaz vso pravico tega sveta sedet na straniščni školjki magari 100x na dan. Dokler sem za to polno rit čisto sama zaslužna.
Če ti pa še kaj ni jasno, preberi še kaj za nazaj, kako je bil nekdo nesrečen, ker ni šel na izlet in žure in v diskač in na drinke.
Tako je, da je vsak pač sam svoje sreče kovač. Moj kolega bi pa rekel – svoje Tinkare kovač, kar je namenjeno bolj tistim, ki tarnajo kako ne najdejo prave “Tinkarce”.
Sem lahko sočutna in pomagam človeku v stisku. Ne bom pa dovolila, da mi bo kdo obešal na glavo neko splošno družbeno krivdo za to, da nekomu v življenju ni tako dobro kot je meni ali pa bilo komu drugemu.
Jebi ga, niso se niti vsi tako zelo trudili za to “srečo” v življenju kot sem se jaz. A zdaj naj se pa za to počutim še krivo??? Ja res WTF?!
Resnicajetaka…hm……ne vem kaj naj si revni in ubogi pomagajo s tvojim pomilovanjem in sočutnimi izpovedmi, kako si zdaj srečna, ker nisi več v “njihovi koži”. Oni rabijo pač pomoč, ali palico za lovit ribe ali pa ribe, če se tega ne morejo naučiti. In ne vem, če ni bikini_ bolj primerna pomočnica, čeprav nima toliko empatije kot ti in ni bila nikoli tako revna kot ti. Sicer pa imaš ti tudi na tem področju manjek se mi zdi, zgoraj si napisala, da imaš bolno mater, ki ji ne moreš plačati zdravilišča, sama pa nima denarja, hkrati si pa srečna…ker nisi v njeni koži…..[/quote]
Ko smo že pri tem, jaz tudi ne morem moji mami kar tako plačat mesec dni zdravilišča. Pa verjetno še marsikdo drug ne. Pa kdo mi je kriv?
O njenem zdravju pa tukaj ne mislim travmirat in razpredat. Še manj o tem ali sploh imam živa oba starša. Ni to moja življenjska filozofija.
Kopiram svoj post iz neke druge teme.
Sam sem mnenja, da ti bogastvo prinese kar precej sreče.
Eto, jaz jim. Zdaj, v času krize, pa sploh. Včasih sem se jim posmehovala kot razvajenčkom, danes pa vidim, da jim v resnici nič ne manjka, živijo kvalitetno življenje brez odrekanj in stresa. Jaz sem že od malega poslušala, da nimamo denarja za to in ono … Varčevali smo pri kurjavi, pozimi je bilo v hiši borih 14 stopinj. Nismo hodili na smučanje, ne na morje, ne na izlete. Včasih sem želela speči pecivo, pa mi je mama rekla, da ne bomo zapravljali za sestavine.
Dejansko opažam, da je v moji mali okolici kar precej ljudi z ogromno denarja. Srednji sloj pa izginja. Zelo malo je takih, ki so si ga prislužili sami, z lastnim delom. Večina jim ima srečo, da so iz vplivnih družin, imajo vplivne starše, ki so jim vedno, že v srednji šoli, rihtali najboljša študentska dela. Puncam nikoli ni bilo treba prijeti za metlo in vedro za malo denarja – tega dela od blizu niti videle niso. Nikoli jim ni bilo treba kelnariti in poslušati poniževanja starcev ob šanku. Fantom ni bilo treba opravljati težaških fizičnih del, montirati klim, polagati ploščic … Vedno so se prištulili nekam v ospredje, dobili najboljše službe, z najboljšimi delovnimi pogoji, najboljšim delovnim časom – seveda za zavidljivo plačo. Veliko od teh ne zna niti enega stavka tvoriti, leposlovno delo so prebrali nazadnje za maturo, debelo gledajo, ko jim omeniš kak zemljepisni pojem – denimo Tenerife – pa poberejo ta boljše službe, so ta večji gospodi.
In ravno taki so danes spet v ospredju. Poleg lažjega dostopa do službe pogosto podedujejo ogromna posestva, ki jim lahko prodajo. Njihovi starši, stari starši in strici imajo vikende, ki jih bodo podedovali. Noben diplomant, ki je končak še tako deficitaren poklic (denimo medicino) in je iz delavske družine, ne živi tako lagodnega življenja kot oni. Za svoj uspeh morajo trdo garati in se marsičemu odpovedati.
Ko vse to vidim, se sprašujem, v čem je smisel, da sem doštudirala, vložila svoj trud v znanje z upanjem na boljše čase, delam volontersko pripravništvo, nimam garantirane službe. V službo se vozim s kolesom. Ne morem živeti od zraka in od pohval za svoje delo. Obupana sem.
To je navadna foušija in hudobija. In za to ni zdravila. Ne kakšnega konkretnega krivca.
Vloži svoj trud v to, da se znebiš teh svojih travm iz otroštva in da nehaš iskat krivca v drugih. Rajši se malo več kot z drugimi ukvarjaj s sabo, ne s tem kaj oni imajo in ti nimaš. Resno. Zaradi takšnih zadev ljudje iščejo pomoč pri psihiatru. To sovraštvo do bogatih jim uniči psiho.
Lahko pa začneš tudi novo revolucijo in zahtevaj denacionlaizacijo vsega premoženja. Da ag bodo novodobni komunisti lahko še enkrat zapravili.
Za nekoga, ki svoje življenje opisuje kot težko, si malo preveč skregana z realnostjo.
Odveč oz zelo škodljivo se je primerjati z drugimi in pri drugih iskati vzroke, zakaj imajo drugi bolj lagodno, “srečno” in lažje življenje od vašega. Kljub vsem minusom, ki ste jih našteli (pa za moje pojme opisano sploh ni kritično), je še vedno (lahko) življenje lepo in vredno življenja. Ogromno ljudi se sprašuje, zakaj to in tisto, zakaj njihov trud ni nikoli poplačan, želje poteptane, kje je zelena veja, zakaj je ni od nikoder – takšnih odgovorov preprosto ni. Potrebno se je sprijazniti s tem kako je ali najti drug način, kako na vse skupaj gledate, pa nehajte se se ubadati s stvarmi, katere ni mogoče kar tako “na horuk” spremeniti. Veliko je že to vredno, da je človek zdrav, se ima rad in srčno goji upanje, da bo nekoč, nekdaj lepše, boljše.
Sicer pa bogastvo je grozljivo hitro minljiv pojem, mnogo bolje je živeti skromno (boljša častna skromnost, kakor pa blagostanje v sramoti). V vašem tekstu ne prepoznam ključnih razlogov za obup, daleč od tega – pa ne domišljajte si, da je to kaj vredno, da ste doštudirali – to samo pomeni vaš intelektualni angažma za vas, ni pa to garancija ali izhodišče za zagotovljeno delo – in če je res tako hudo za preživetje, je to pravi signal, da pogledate za kakšnimi drugimi deli, nekaj kar niti približno ne bi počeli preden ste se odločili za študij.
S kolesom se vozite – pohvalno, mnogi rinejo z avtom pa bi lahko brez težav šli peš ali pa na kolo.
Bogastvo prinaša srečo? Morda iluzije bogastvo. Za začetek pričnite misliti na lastno srečo in ne na tujo; dokler je tuja ni vaša in se vas posledično kaj dosti ne tiče ter nehajte opazovati ljudi, ki so že zdavnaj uresničili svoje želje (če so to sploh bile). V arabskem svetu poznajo zelo zanimiv pregovor: “Če vidiš koga, ki je bolj obdarjen s srečo in lepoto, se hitro obrni proč in poglej tiste, ki se jim godi slabše kot tebi.” Ni ravno top pristop, je pa mnogo manj “naporen”.
je.bte se vsi, ki zavidate katerimkoli (bogatim, srečnim, …)
razen, da ste bolestno zavistni in od te zavistnosti odvisni kot pijanci, narkomani, nimfomanke … ste nule.
Čisti višek, ki se krmi od ostankov
To je navadna foušija in hudobija. In za to ni zdravila. Ne kakšnega konkretnega krivca.
Vloži svoj trud v to, da se znebiš teh svojih travm iz otroštva in da nehaš iskat krivca v drugih. Rajši se malo več kot z drugimi ukvarjaj s sabo, ne s tem kaj oni imajo in ti nimaš. Resno. Zaradi takšnih zadev ljudje iščejo pomoč pri psihiatru. To sovraštvo do bogatih jim uniči psiho.
Lahko pa začneš tudi novo revolucijo in zahtevaj denacionlaizacijo vsega premoženja. Da ag bodo novodobni komunisti lahko še enkrat zapravili.
Za nekoga, ki svoje življenje opisuje kot težko, si malo preveč skregana z realnostjo.[/quote]Ja navadna fovšija, ki izvira iz večvrednostnega kompleksa, ki ga ni imela priložnosti prerast v otroštvu, ker pri svojih starših ni imela pogojev, ker so bili preveč (duhovno 😉 revni in zavida vsem, ki imajo “nekaj več” kot ima sama. Zdravilo za to je osebna rast za katero pa žal nima razloga oz ga sama ne vidi…… :/
No, to je pa tista naša jugo logika: študiraj, da ti ne bo treba delat.Pa smo tam.
Meni je bilo že pri 14 letih jasno, da bo znanec, ki se je izučil za mesarja in šel delat v Italijo, več zaslužil kot bom jaz bilo kdaj po koncu vsega mojega šolanja. In tako je tudi bilo. Pa nikoli nisem obžalovala, da sem se jaz odločila za drugačno pot v življenju. Niti mu nisem fouš. Izobrazba naj bi človeku dala tudi neko širino, da ne polaga vedno vse svoje upe na denar, ampak da stavi tudi na kaj drugega v življenju; znanje, izkušnje, malce drugačne nematerialne vrednote.
Če hoče nekdo res na hitro obogatet in lagodno živet, potem dolgotrajni študij ni prava izbira zanj. Tudi če ima nekdo to srečo, da takoj po diplomi dobi službo, plača na začetku zagotovo ne bo velika. Bolj verjetno je, da bodo skoraj zagotovo težave pri iskanju službe.
To je realnost večine izobražencev v Sloveniji, pa kolikor imam stikov s tujino, tudi marsikoga v tujini, predvsem v Evropi. Ne vem kako ima lahko nekdo takšne hude travme zaradi nekoga, ki prihaja iz bogate družine, če pa je večina ljudi v Sloveniji vse prej kot premožna. Saj tudi v tujini kar vsi ljudje s faksom ne živijo razkošno življenje. Pa ne vem ali je sploh treba toliko o tem razpravljat. Mislim, da je že v srednješolskem učbeniku pri predmetu sociologija nekje lepo napisano, da je prednost nekaterih poklicov denar, drugih pa izobrazba, določen ugled v družbi, ki pa večinoma ne prinaša kakšne bistvene denarne koristi.
Če hočeš na hitro obogatet, oropaj banko. Staršev in sorodnikov si pa žal ne izbiramo sami in vsi moramo na nek našin nosit tudi pezo vseh naših prednikov. Nekateri lažjo, drugi težjo. To moramo sprejet in se, če nam ni vseeno kaj bo z zanamci, potrudit, da bo njim lažje.
dej ti jajca od tvojega v šraufštok … da ne zaplodita bodočega dolžnika te države in uničevalca zraka, vode … odmetalca baterij, kemikalij, potrošnika elektrike iz premoga …
MI! gospoda rabimo pridne roke in mastne pi.čk.e ☺
dej ti jajca od tvojega v šraufštok … da ne zaplodita bodočega dolžnika te države in uničevalca zraka, vode … odmetalca baterij, kemikalij, potrošnika elektrike iz premoga …
MI! gospoda rabimo pridne roke in mastne pi.čk.e ☺[/quote]
Ah kje. Če ne bo od kakšnega poštarja, bo po genih bolj verjetno kakšen umetnik brez denarja ali športnik. Če bomo napraskali dovolj denarja za vadnino, seveda. 🙂
dej ti jajca od tvojega v šraufštok … da ne zaplodita bodočega dolžnika te države in uničevalca zraka, vode … odmetalca baterij, kemikalij, potrošnika elektrike iz premoga …
MI! gospoda rabimo pridne roke in mastne pi.čk.e ☺[/quote]
Ah kje. Če ne bo od kakšnega poštarja, bo po genih bolj verjetno kakšen umetnik brez denarja ali športnik. Če bomo napraskali dovolj denarja za vadnino, seveda. :)[/quote]
takle mamo — nisi DOUMELA!!!
sploh se ne smeš dati oploditi … ti si čahko samo “igračka”.
Ah kje. Če ne bo od kakšnega poštarja, bo po genih bolj verjetno kakšen umetnik brez denarja ali športnik. Če bomo napraskali dovolj denarja za vadnino, seveda. :)[/quote]
takle mamo — nisi DOUMELA!!!
sploh se ne smeš dati oploditi … ti si čahko samo “igračka”.[/quote]
Ja tebe bom vprašala za dovoljenje. Pa samo tvoje super seme bodo patentirali v semenski banki.
Če bom hotela imet otroka, ga bom imela. S komer bom hotela. Pa se ti lahko na glavo postaviš. Nisem jaz niti na svetu zato, da moškim ni dolgčas, da jim popestrim življenje. Lahko jim ga tudi grenim. To pravico si sama vzamem.
Je to odraz (tvoje) pravice, da nekomu drugemu greniš življenje ? [sub]Nekaj sprevrženega je v tvojih besedah[/sub] :P[/quote]
Ja kaj pa misliš, zakaj neki jaz mešam moškim koktajle z ginom?
Sam grenki hudič me je. Mi na konec pameti ne pride, da bi mojemu dragemu dala pit kakav. :)[/quote]
Sem slutila, da si nevarna, toda kaj takega??! :)) Še sreča, da nisem tip, bi še meni kaj zamešala 😉
Ja kaj pa misliš, zakaj neki jaz mešam moškim koktajle z ginom?
Sam grenki hudič me je. Mi na konec pameti ne pride, da bi mojemu dragemu dala pit kakav. :)[/quote]
Sem slutila, da si nevarna, toda kaj takega??! :)) Še sreča, da nisem tip, bi še meni kaj zamešala ;)[/quote]
Saj veš kaj je klasika pri takšnih zvarkih za ljubezenske uroke… sramne dlake, menstrualna kri in verjetno še kaj v tem rangu. 🙂
Sem slutila, da si nevarna, toda kaj takega??! :)) Še sreča, da nisem tip, bi še meni kaj zamešala ;)[/quote]
Saj veš kaj je klasika pri takšnih zvarkih za ljubezenske uroke… sramne dlake, menstrualna kri in verjetno še kaj v tem rangu. :)[/quote]
Ne, ne vem, ne poznam, niti me ne zanima. Da koga uročim se ne poslužujem nobenih zvarkov.
TI mu daj raje malo kaj bolj močnega, da te v “švung” spravi, da začutiš moško energijo, da te predrami v temni noči. :D[/quote]
Ma takšna mama pa spet nisem, da mu skozi še flaško držala. 🙂
To si on kar sam postreže. Jaz itak nimam pojma o kakšnih bolj močnih pijačah. Sem se specializirala samo za “ljubeznske uroke”. Pa še to iz čistega egoizma.
Saj veš kaj je klasika pri takšnih zvarkih za ljubezenske uroke… sramne dlake, menstrualna kri in verjetno še kaj v tem rangu. :)[/quote]
Ne, ne vem, ne poznam, niti me ne zanima. Da koga uročim se ne poslužujem nobenih zvarkov.[/quote]
Ja tebi je lažje, ti ni treba. Si nimfa. Samo malo zapoješ ali zacviliš, pa je to to. 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.