Ali verjamete v ljubezen?
to niti približno ni podobno..to kar si ti napisal je….bom oponašal glupe ljubljančane….to je kr neki…tako[/quote]
Kaj pa vem. Ti tudi točno veš, koliko sam spiješ, pa te je vseeno zanimalo, koliko spijemo drugi. Čemu torej? Japkica tudi sama točno ve, da verjame v ljubezen in jo je še poleg tega zanimalo, če verjamejo tudi drugi. Meni se to zdi eno in isto.
Tu se pa ne strinjam. Kdor je v sebi pokvarjen in neiskren, bo te lastnosti pripisoval tudi drugim – klasična projekcija.[/quote]
Joj, kakšna psihologija, da ti slabo rata. To velja samo takrat, ko pokvarjenost in neiskrenost pripišeš ljudem, ki niso taki, ne pa v primerih, ko upravičeno za nekoga to rečeš. Če jaz za vojnega zločinca rečem, da je pokvarjen, to ne pomeni, da sem jaz vojna zločinka in tudi pokvarjena.
Strinjam se z Robijem. Če sami nismo neiskreni in pokvarjeni, nas bo to zmotilo pri drugih. Resnično pošten človek bo tudi težko v družbi nepoštenih ljudi oziroma samo toliko kolikor je to nujno potrebno, da mu ti ne začnejo škodovati.[/quote]
Sklepala sem po lastnih izkušnjah z ljudmi – tisti, ki mutijo, so prepričani, da vsi ostali (tudi) mutijo. Tisti, ki so v sebi zelo “čisti”, so bili pa tako naivni, da se jim tudi sanjalo ni, da kdo muti. In so bili paf, ko jim je to postalo jasno.
Zdaj razumeš, ali ti je še vedno slabo? 🙂
Je mar res potrebno biti tako odvratno pikolovski? Če nam je nekdo zares všeč nima smisla iti v vsako trohico lastne morale in modrosti preizkušat, bolje se je prepustiti kar bo pač bo. Vsi smo grešni, polni napak, včasih nimamo blage veze zakaj je nekdo ravnal tako kot je, smo pa takoj “ready” da bi pridigali o morali. Nonsense ! ! ![/quote]
Ja, potrebno je biti pikolovski. Če nam je nekdo še tako všeč, ne smemo iti čez lastno moralo. Poročeni, v zvezah in posvečeni – to je sveto, to je tabu, to je nedotakljivo.
Od moje prijateljice mama pravi, da je vsaka ljubezen večna, dokler traja. 🙂 Pa je tik pred obnovitvijo poročnih zaobljub…
Je mar res potrebno biti tako odvratno pikolovski? Če nam je nekdo zares všeč nima smisla iti v vsako trohico lastne morale in modrosti preizkušat, bolje se je prepustiti kar bo pač bo. Vsi smo grešni, polni napak, včasih nimamo blage veze zakaj je nekdo ravnal tako kot je, smo pa takoj “ready” da bi pridigali o morali. Nonsense ! ! ![/quote]
Ja, potrebno je biti pikolovski. Če nam je nekdo še tako všeč, ne smemo iti čez lastno moralo. Poročeni, v zvezah in posvečeni – to je sveto, to je tabu, to je nedotakljivo.[/quote]
Seveda ne sugeriram, da se “ukvarjamo” z jasno oddanimi, da to veš ni potrebno pikolovstvo (ni neznaten detajl) je precej velik, podobno je pri duhovnikih – ti svoj poklic praviloma ne skrivajo razen kadar se soočajo s “pritiski” celibata 😉
ps: pikolovstvo je pretirana potreba po natančnosti, nekateri bi rekli, da že meji na obsesijo. Kak za.jeban učitelj, računovodja, ipd so pogosti zgledi 🙂
Obstaja čista ljubezen. To je ljubezen, ki je očiščena današnjega pojmovanja spolnosti. Marsikdo se ob njo spotika in ne verjame v njen obstoj. Posebej v današnjih časih, ko se seksualna energija velikokrat zamenjuje za ljubezen. Spolnost spada v ljubezen, ki je posvečena v zakonski zvezi.
Do čiste ljubezni se pride preko odpovedi. V tej ljubezni vidiš človeka v drugi luči. Dosti bolj svobodno, brez pričakovanj. Imaš človeka rad, zato ker je, ker obstaja.
Mislim, da o tem nima smisla veliko govoriti, ker vsak, ki to doživi, ve, o čem govorim. V tej ljubezni ni želje po prevladi. Ni potrebe, da bi bil kdo copata, nekdo zmagovalec. Je sprejemanje na čisto drugačen način. Taka ljubezen osvobaja.
Obstaja pot, kako doseči tako ljubezen. Vendar je danes v dobi hedonizma za večino ljudi največji nesmisel iti po poti odpovedi.
Spoznala sem, da bom šla po tej poti. Da se odpovem vsemu komuniciranju na tem forumu in da prisrčno pozdravljam vse dosedanje sogovornike in jim želim vse dobro v življenju.
Za odhods foruma smo slišali že veliko (dobrih) razlogov, vseeno pa ne vem kakšno zvezo ima ta forum s tvojo izbiro poti. A ti zastruplja misli, preusmerja s prave poti?
Da človek ve kaj hoče v življenju in da si je na jasnem s svojimi čustvi, še ni potrebno, da živi v karanteni. Ni treba, da načrtno išče težave, bežat pred zunanjim svetom in to celo virtualnim, ki se te še najmanj dotakne, pa tudi ni treba. Sicer pa sta za ljubezen vedno potrebna dva. Če ima en čiste misli, drug pa pokvarjne, sta že oba kontaminirana. 🙂
Ljubila sem. Ljubim. Ljubila bom. Verjamem v ljubezen in verjamem v ljudi.[/quote]
in zakaj potem sprašuješ če poznaš odgovor? ti ni zadosti da zama zase veš,?[/quote]
Preprosto. Zato, da si za trenutek odložil svoj glažek … 😉
poet, tvoj zapis je, kot bi bral mojo dušo. Ti si našel in srečna sem zate, jaz še kar iščem in čakam, da bi prišel nekdo in se povezal z mojo dušo. Brezpogojna predaja drug drugemu do zadnjega atoma najine biti, božansko……
On, tale pesem je meni najlepša.
Pred mnogimi leti sem se srečala z lepim črnolasim fantom. Vodil me je z roko v roki v mraku okoli Zbiljskega jezera. Na uho mi je šepetal pesmi zame, ki so se mu spontano porajale v mislih. Njegov nežno čuten poljub in kasneje nekaj njegovih ljubezenskih pesmi, posvečenih meni me je splašilo, kajti nisem poznala ljubezni in do takrat me nihče ni imel rad, tudi starši ne. Zato sem se zbala in se črnolasemu fantu iz Železnikov nisem odzvala.
Sem se poročila prvič in drugič a moje srce je iskalo njega. Še danes, po 37.letih mislim nanj in ga iščem zamanj. Rada bi vedela samo to ali je srečen……….Srčno upam da je.
Forum je zaprt za komentiranje.