Ali se da moškega “popraviti”?
Anonimno 7900, 08.02.2022 ob 13:29
zdaj ne pomisliš, da bi jo udaril, ampak pri tisti drugi se pa niti ne spomniš, si imel black out, praviš. torej, če bi zdajšnja naredila nekaj, da se ti stemni… bi se zgodilo, kaj?
Preprosto je zdajšna karkoli naredi narobe se skregava tudi glasno včasik. Ampak nimam monogovorov in ne naletim na ignoranco ko me kaj moti ampak stvari poskušava razrešit tako,da je za oba na koncu ok, potem se ne omejujeva,ne napadava,če kdo od naju gre sam kamorkoli drug drugemu dovolima svobodo… In zdaj mi ti povej se ti ne zdi čudno,da je pri tej bivši bil razlog za razhod v večini primerov njenih zvez pred mano to,da je bil moški na koncu nasilen do nje. In ne,če nekoga ljubiš ne preizkušaš kje je meja da pride do blackouta vsak jo ima ni človeka pri katerem bi bilo nemogoče dosečt mejo,ko postane fizično nasilen nekomu je za to potrebna sekunda, nekomu 4 leta čustvenega izsiljevanja,manipuliranja,ignorance, nekomu spet drugo vsak pa ima svojo mejo,ko se mu preprosto stemni pred očmi različni smo le v tem kako visoko je postavljena.
Zakaj pa imaš primere recimo na id,ko nekdo tako ali drugače zlorablja nekoga neki čas, in potem žena ali mož brez kriminalne preteklosti praktično brez predhodnega nasilja umori partnerja in se lastnega dejanja umora ne spominja? Ljudem,ki nikoli niso doživeli česa takšnega se to neda opisat. Pred tem mojim blackoutom sem predlagal marsikaj parnersko terapijo,psihoterapijo… Odgovor je vedno bil,da pač kao nimama težav in,da to ni potrebno. Veliko energije sem vložil v to, da bi razmerje uspelo saj mi je bilo res mar za njo. Mislit si ne moreš kako se stvari stopnjujejo,nalagajo in na koncu izbruhnejo. Mislit si ne moreš kako teško je priti iz take situacije,če si deležen večnega ljubosumja in posesije,izpadov tak človek te ima po več letih tega v lasti. Misliš da nisem imel razmerja čez glavo in,da ga nisem poskušal končati? Večkrat ampak so spet bile grožnje o samomoru in izsiljevanje… Ja človeku enkrat dokončno poči.
anonimni 419
jaz ti ne mislim na silo odpirati oči.
po vsem kar si napisal, je popolnoma brez dvoma, da si odraščal v nasilju. koliko se ti sploh spomniš svojega otroštva?
če ti tega ne vidiš, ne čutiš, ne ozavestiš, potem pač nisi še pripravljen sprejeti resnico o sebi in o svojih starših. ni nič narobe s tem. boš že… pa kasneje.
moraš vedeti, da ne bi pritegnil take punce v svoje življenje, ki je tako, kot praviš ti, grdo delala s tabo, če ne bi bil ti deležen tega v svojem otroštvu. in ja, večina odgovorov leži prav tam. v nezavednem iz otroštva. ker je otrok premajhen, da bi sam preživel, potem potlači hudo in starše idealizira.
na bivšo punco si projeciral jezo, bes, ker si ga na svoje starše ne upaš. to so nezavedni procesi, ne bova midva tega rešila tu, sedaj.
če se s to punco sedaj razumeš, oziroma praviš da je žena, potem super. ne verjamem pa niti za sekundo, da ne bodo tvoje travme tudi v tem odnosu prilezle na dan.
potem pa največja zabloda v tvojem razmišljanju je pa tole: Družbeno je bolj znan problem nasilja moški nad žensko nihče se v večini primerov ne vpraša, zakaj je bil nek moški nasilen do ženske kaj ga je pripravilo do tega.
ZA NASILJE NI OPRAVIČILA.
samo TI si odgovoren za svoje čustvene reakcije, nihče drug.
zrel človek ne vali krivde za nasilje na druge ljudi!
prevzame odgovornost.
če ne zmore KONTROLIRATI besa, potem poišče strokovno pomoč.
že tu je videti, da si slep na obe oči.
upam, da spregledaš vsaj preden dobiš otroke.
Sindrom Marije Terezije. Draga na žalost ne moreš nobenega spremenit, kaj šele “popravit”. Človek se lahko “popravi-spremeni” za določen čas, prej ali slej bo prišla njegova plat na dan.
To ne pomeni da je ta človek, slab, da ni vreden tebe ali karkoli…. To pomeni da Ti veš v kaj se spuščaš, in boš TI mogla bit pripravljena ga Sprejeti za takšnega kot je! Ljudi spreminjat je nemogoče, moremo jih sprejet za takšne kot so. Če ti nisi dovolj močna in pripravljena sprejeti v svoje življenje čustveno nestabilno osebo, potem pa bolje da se v to ne spuščaš.
Ves kako ti bom rekla…. 2x v življenju sem posvojila psa iz zavetišča, ker se mi je smilil. In 2x sem dobila agresivnega psa. Pes ni bil kriv da je agresiven v tistem obdobju življenja, ker on je poznal samo to realnost… DA PREŽIVIM MOREM BITI AGRESIVEN, in to je bil njegov jaz, njegov prav. Nisem zamerila tem psom, sem jih vzgajala njima primerno, ne meni. Danes imam družino, otroke…. Trenutno se nebi odločila za psa iz zavetišča lahko jih je ne vem koliko, raje plačam mladička in vzgojim psa tako da bomo lahko živeli vsi v harmoniji.
Upam da ste razumela bistvo.
Lp
Forum je zaprt za komentiranje.