Ali se da moškega “popraviti”?

Lahko a samo, ce sam tako hoce in se sooci z vsemi strahovi iz preteklosti. Ker to kak je bil njegov roditelj ne pomeni da je to tudi njegovo dejstvo, zgolj prilagodil se je temu kar pozna in v temu ostal. Potrebuje pa namen, voljo, cas in delo, da poisce sebe pravega, ki ga je izgubil ob takem odrascanju in se ni izoblikoval kot bi se, ce bi odrascal v zdravem okolju.

Moški nismo kos pločevine, ki jo lahko popraviš.

Kakšne besede uporablja ta moški v komunikaciji z žensko? To je silno pomembno.

Jaz se tudi strinjam s tvojim – moje osebne okoliščine so takšne, da sem večkrat videla nasilneža tuliti “roko mi je poškodovala s svojimi rebri” in “glej kako nasilna je, samo 3ure sem za njo hodil, jo psoval ter brcal in udarjal v omaro, zdaj se pa dere name!”

Ne vem kaj je bilo – vem, da se ni zgodilo iz niča; ali jo je zbrcal, ker je en ptič pod oknom prezgodaj čivkal, ali ker je za njim hodila “no daj, no daj, vem da si gnil pijanc v glavi, jabolko ne pade daleč od drevesa, no daj” ali karkoli vmes.

Spomnimo se tiste Štajerke, ki je “šla po kruh” in “žaljivega” varnostnika… Poznam več “Štajerk” kot nasilnih varnostnikov – vem pa da oboji obstajajo. Meni je 8let vsakodnevnih izkušenj v otroštvu boljši pokazatelj kot beseda ene bivše, ki je ne poznam… Oba pa je prav upoštevati pri odločitvi.

Če avtorica ne bi omenila izkušnje 8let OŠ, bi neomajno vztrajala naj se drži stran brez kompromisa. Res imam veliko izkušenj z lažnivimi zlobnimi jeziki, in naivnimi ušesi, ki mislijo, da je vsak jezik dober jezik in nehote jezikajo laž in zlobo dalje. Ali pa hote. Marsikdo tudi hote vrti svoj zlobni jezik. Seveda NE VSI.

Vsekakor pa avtorici veliko sreče pri odločitvi in posledicam (dobrim in/ali slabim) le-te.

P.s.

Nesprejemljivo dejanje je nesprejemljivo, in nakazuje na vedenjski vzorec, potrjuje ga pa ponavljanje dejanja.

Da ne bo kdo okoli obračal mojih komentarjev in s svojim zlobnim jezikom opravičeval svoje nasilno vedenje.

34 jih imaš in ne 17, pa še pri 17 bi naj ob vseh informacijskih možnostih punca danes lahko kaj vedela, kaj se ji obeta. Kar nekaj zgodb kroži o naivnih ženskah, ki so rinile v težave in jo krepko skupile. Ampak ti bi probala z agresivcem, ker tvoj je pa čistoooo drugačen in tebi ne bi hotel nič hudega, ker te ima takooo rad. Žal so tako razmišljale tudi tiste, ki so šle skozi pekel. V začetku so bili vsi sladki, da še komarja ne bi prepodili, kaj šele ubili. Tvoj pa vsaj že zdaj malo kaže roge, a zate je to očitno premil znak za alarm. Imaš preveč dolgočasno življenje, da rineš v težave? Od kod ti potreba, da bi se špilala rešiteljico? In ja, moški (pa tudi ženska) se lahko spremeni – v 90 % na slabše. Torej, 34 let imaš – prestara si za pravljice.

Vsak je v odrasli dobi to, kar je, dokončno izoblikovana osebnost. Lahko nastopi začasna sprememba zaradi zunanjih velikih vplivov, ko te minejo spet zdrsne v stare utečene kolesnice.

—

to zelo ni res.

človek se lahko spremeni in se spreminja, ampak ko in, če sam želi.

ni pa to lahko delo.

bodi do njega vedno odkrita in zaupanja vredna, to mu najbolj manjka

—

in to tudi zelo ni res.

ker nekomu, ki je manjkalo zaupanje (varnost, ljubezen itd.) od staršev, bo to vedno iskal

in

mu tega (brez da bi sam ozavestil) ne bo nikoli dovolj.

to je lakota otroka po starših.

po starših v pravem pomenu besede, ne dveh, ki sta ga spočela.

tega ne more noben partner kar tako nadomestiti.

sploh pa ne, ker partner je navadno v vlogi trigerja.

edina rešitev je predelati travme.

za mene pravijo, da me nihče ne more več popravit.

Brala nedavno eno tako zgodbo. Pri nasilnežu je trajalo leta, da se je pojavila prava narava. V začetku sladek – poroka, celo otroci. Vse okej. Potem se je pa začelo. Končalo z neštetimi zlomi, modricami, nasiljem nad otroci, nasiljem nad njo s strani vse njegove družine in begom v tujino, kjer ima končno mir.

Resnično rabiš to na svoji koži izkusit, da boš rekla – to pa ne bi?

sam se lahko.. če tako želiš.

To, da kar si v odrasli dobi, ostsnes za vedno, pa niti slucajno ni res!

Vsi mi se spreminjamo in to stalno, vprasanje je samo, kaj si zelimo spremeniti in v katero smer!

Pri 30 sem bila drugacna kot pri 20, pri 40 popolnoma drugacna kot pri 30, zdaj pri 50 sem spet drugacna kot pri 40, s tem, da sem samo nadgrajevala in ce primerjam sebe zdaj in pri 25 recimo, sem danes popolnoma druga oseba.

Ne ne moreš se. Edino kar lahko storiš je to da greš stran od tistega, ki te lahko pripravi do tega da narediš kakšno oslarijo.

seveda se lahko-ker nismo zabetonirani v nečem za ves lajf, zgolj mi se držimo tam, če ne naredimo nič v SEBI. To da greš stran od drugega ni dolgoročna rešitev, ker težava ni v drugem-drugi le pokaže, da obstaja ta težava na nas pa je, da to težavo rešimo-ali pa bežimo še naprej od nje.

In ko zadeve pošeraufaš pri sebi, ko zdilaš sam s sabo in svojimi strahovi iz preteklosti-te drug ne more pripravit, da mu narediš slabo. (tu ne govorimo o samoobrambi, če bi te nekdo napadel)

Preveri. Če je še v garanciji, potem se ga da popraviti, če pa ni, pa ne bo šlo.

Na neumno vprašanje pač neumen odgovor.

Glej nas spraševat na fb? Poskusi? Mogoče je pa res zaljubljen? Po moje nasilje izvira, da ti do nekoga nič ni. Probaj.

Odlicen, res odlicen zapis. Avtorica, dobro ga preberi in razumi. Jaz sem bila v tvoji vlogi 10 let nazaj. Ostala predolgo v taki vezi. Sla narazen. Spet sla nazaj. Spet zakljucila. In ne, nic drugacen ni bil tip v prvem delu, vse se je ponovilo. Iz te izkusnje ti lahko samo iz srca svetujem: ne izgubljaj casa z njim. In obvezno sama pri sebi razcisti, zakaj te privlaci tak tip. Tudi ti nisi ok, ves.

Vse dobro!

Zelo velik riziko je ta moški, česar se ona zaveda. Četudi se od njega odvrne, ne bo trajalo dolgo, da bo pritegnila naslednjega, s podobno vsebino. To vajo bo ponavljala tako dolgo, dokler ne bo zlomljena in izrabljena pristala na dnu, razčovečena in oropana dostojanstva. Šele takrat bo v agoniji potrkala na vrata institucij, z otrokom v naročju. Morda bi bilo dobro, da se odmakne od moških in nekaj let posveti odkrivanju sebe, s pomočjo stroke. Nujno mora priti do uvida, kdo je in kaj priteguje v svoje življenje. Naj se le poda na to pot, čimprej, njeni še nerojeni otroci ji bodo hvaležni …

No, kako dobiti vas zasebni kontakt? Zelo mi je vsec vas odgovor in sam imam nekaj vprasanj. A bi slo? Lp.

“Na napakah se učimo”, hvala.

“Kouper”, če prav razumem želiš moj kontakt?

lahko mi pišeš:

no.za.medovernet@gmail.com

Pozdravljena avtorica.

-Ni nujno, da je moški, ki je v preteklosti bil nasilen tak tudi zdaj vse je odvisno od situacije v kateri se je znašel zato je treba gledati stvari širše. Naj ti povem svojo zgodbo iz preteklosti.

– pred leti sem spoznal super punco v času zaljubljenosti cca 2leti sem se v zvezi počutil kot v pravljici vse se je prekrivalo najini načrti za prihodnost,potovanja…verjel sem da je moja sorodna duša,da je ona tista “the one”.

-po dveh letih se je začelo,že na začetku je sicer bila občutljiva in ljubosumna do določene mere,če sem se pogovarjal z prijateljem moškega spola je vedno vprašala s kom si pišem, in tudi na skrivaj preverjala moj telefon. Ampak nič nisem skrival zato ji tudi nisem tega branil.

-postajalo je vse hujše in hujše opazil sem,da to z njene strani vseeno ni neka zdrava mera posesivnosti. Enega dneva me je prijatelj povabil na pijačo za rojstni dan in takrat se je začela moja nočna mora. Po cca 2h urah na rojstnem dnevu so se začeli smsi kje sem,kaj delam,zakaj ne pišem,da sem sigurno šel na kurbe in da nisem tam,kjer sem rekel da sem. Vmes je tudi bilo par klicov na katere sem odgovoril in ji jasno dal vedeti,da sem na tistem mestu kjer smo se s prijatelji dogovorili,ji celo slikal napis gostilne v kateri smo bili,ampak še naprej mi ni verjela,čeprav ni bilo razloga zato. Ves čas sem ji bil zvest,ves čas preverjanja mojega telefona ni bilo na njem nič kar bi lahko spodbudilo ljubosumje v njej, ampak ni in ni mi verjela,da sem preprosto šel na rojstni dan. Ko sem prišel domov je bilo še hujše. Napadala me je, me izsiljevala…

-od tega dogodka naprej je bilo vse drugače zveza me je začela izčrpavati ni mi bilo jasno zakaj ona lahko gre v fitnes,z kolegicami na pijačo,z mamo na izlet in to brez napadov z moje strani.

– moje sanje so se počasi začele razblinjati,vedno bolj sem razmišljal o tem,da moram zvezo končati. Ampak je nisem bil sem nekako ujetnik samega sebe v tej zvezi. Še vedno sem upal in vlagal vso svojo energijo v to, da bi se stvari izboljšale.

– Za moje odhode brez nje recimo z prijatelji na pijačo cca 1x na 2 meseca, me je začela kaznovat z odklanjanjem spolnosti: če greš ven 1 mesec ne bo sexa…

– vedno,ko sem se hotel pogovoriti se je zavila v molk in ignoranco.

– tako se je zgodilo, ker stvari nisva reševala sproti saj se jih ni dalo, imel sem namreč monogovor namesto pogovor, da sem na eni zabavi kjer sva bila oba skupaj malo preveč spil in takrat se je zgodilo. Plesal sem z eno njeno prijateljico, kar se mi ne zdi nič takšnega samo ples nisem se je dotikal na neprimernih mestih ali karkoli,medtem ko je tudi ona plesala z nekom drugim takrat. Ona odvihra ven jaz za njo se začne histerično dret na mene in takrat se mi je stemnilo.

-Še dan danes se ne spomnim kaj se je zgodilo vem samo to kar so mi povedali drugi. Namreč naj bi jo oklufotal,zgrabil za vrat in ji rekel,da to kaj mi zadnje čase počne,da je dovolj in da je nočem več nikoli videt.

– Nisem spil toliko da se nebi spomnil kaj sem počel ampak zgodil se mi je totalen black out. Potlačena jeza nabranih stvari,katerih ni rešil noben pogovor do takrat je izbruhnila iz mene.

– Žal mi je da je prišlo tako daleč, da je nisem prej kot se je to zgodilo seznanil z dejstvi, da tako negre več,da me situacija psihično uničuje in odšel svojo pot. Nekako nisem mogel tega storiti nisem imel moči nekaj me je vleklo k njej,vezalo na njo.

– naj povem,da se še sedaj po večih letih nisem sestavil popolnoma skupaj od tiste zveze. Razvil sem neko socialno distanco,dolgo časa me je bilo strah iti kamorkoli med ljudi, še zdaj nisem takšen kot sem bil pred to zvezo.

– ljudje so to situacijo videli tako kot ti opisuješ tega tipa. Njo kot žrtev in mene kot nasilneža, čeprav to nikoli do tega trenutka,ki se je zgodil nisem bil. Nihče ni videl psihičnega nasilja,ki ga je ona dolga 4 leta izvajala nad mano vsi so videli samo tisti moj black out.

– primoran sem bil celo zamenjati dom saj so me ljudje obsojali in prezirlivo gledali na vsakem koraku.

Torej da posplošim. Popolnoma možno je,da je ta moški,ki ga opisuješ doživel kaj takega da je v preteklosti bil nasilen do ženske, kar ne pomeni, da bo tak tudi ob normalni partnerici. Možno je pa tudi, da je res nasilnež previdnost torej ni odveč. Jaz bi se na tvojem mestu z njim pogovoril iskreno,kaj ga je pripeljalo do nasilja v preteklosti,kaj je bil povod. In,če se ti prižge ob tem rdeča luč bejži stran,če ti odgovori iskreno in pove svojo zgodbo,ki ima smisel se splača probat.

Lp

najprej hvala, ker si delil tole zgodbo z nami.

reagirati pa moram, ker vidim, da si v zmoti pri svojih razmišljanjih.

ti misliš, da si tako reagiral, ker se je v tebi nabirala jeza od 4-ih let psihičnega nasilja, ki ga je punca izvajala nad teboj. ker se ni hotela pogovarjati. ker misliš, da bi s pogovori lahko rešila vajine probleme in do tvojega black out-a ne bi prišlo. in to svetuješ tudi avtorici, če je nek smiseln razlog za njegovo nasilje, potem je razumljivo da se je spustil s kontrole, če pa ni… potem pa stran. torej, če je imel punco, ki ga je izzivala, provocirala, maltretirala, nadzorovala………. skratka: ona je bila kriva.

je tako?

no, ni tako.

vsak nasilnež za svoje dejanje obtoži drugega. moški, ki pretepajo svoje žene, vedno rečejo: glej kaj moram početi zaradi tebe. a veš, da tudi pedofili zvračajo krivdo na otroke? mala punčka me je izzivala.

in ti tudi misliš, da če bi dobil punco, ki ne bi bila posesivna, da bi ti bil čisto v redu partner? ne bi bil. ker ta tvoja jeza, ki si jo sprostil na njej, ni zaradi potlačenih problemov vajine 4-letne zveze, ampak je potlačena jeza do tvojih staršev, ali skrbnikov. nekdo se je v tvojem otroštvu prav tako vedel do tebe. bil posesiven, te kontroliral, ti ni pustil dihati, te napadal, te ignoriral, te maltretiral…

to, da si ti prijel njo za vrat, kaže na to, da je tebe nekdo močno dušil. je to tvoja posesivna mama, je to bil tvoj oče, babica, kdo drug? to si doživljal kot otrok. psihično dušil mislim, ne fizično.

tvoj black out je posledica travm, ki so zapisane v tvojem telesu.

ta punca, te je privlačila, ker je bila ravno prava, da tolče v te tvoje rane. (s svojo ranjenostjo, negotovostjo, nesamozavestjo, brez samospoštovanja itd.)

naslednja tvoja punca bo ista. v iste stvari bo tolkla. isto te bo dušila.

predlagam da si poiščeš strokovno pomoč, ker drugače ti bo z leti tudi telo začelo to kazati, tudi če boš ostal sam… začnejo napadi panike, ko ne moreš dihati, vrtoglavice, ko nimaš kotrole, kakšna hujša bolezen na pljučih…

te stvari niso stvar dogovora, pogovora med vama. ker ti, dokler ne ozavestiš svojih travm, bodo reakcije iz podzavesti vedno krojile tvoje življenje. jezo lahko kontroliraš, ko veš kam spada. ko veš zakaj se pojavi. ko veš na koga je v resnici usmerjena. ko veš kako jo kontruktivno dati iz sebe.

ne z udarci sočloveka.

nisi ti kriv in ona žrtev, kot je to dojemala okolica. ni pa tudi obratno, da si ti žrtev in ona kriva. oba sta žrtev nasilja, ki se je dogajalo nad vama. strokovna pomoč. potem boš dovolj zrel in umirjen, da boš spoznal punco, s katero bosta lahko res s pogovori reševala kar vama bo prišlo na skupno pot.

1. Nobenega se ne da “popravit”.

2. Takšne ženske nujno rabite psihiatra.

Se ne strinjam z tem. In ne prelagam krivde na njo samo zaradi tega,da bi razbremenil sebe. Čutim občutek krivde zato kar sem storil ampak povratka ni. Zgodilo se je točno zaradi tega,ker se je vsa jeza nabirala v meni. Bedni ste z tem, ko vse situacije pripisujete vzorcem z otroštva. Vse reakcije,vse situacije to pač niso. In sedaj sem poročen že kar nekaj časa brez problemov tudi istih vzorcev ni , celo nasprotno novi partnerici se lahko zahvalim, da sem se nekako spravil nazaj iz umika v socialno življenje. Ko komu od naju poči se preprosto skregava,do konfliktov v zdravem razmerju preprosto mora priti, nikoli pa ne pomislim,da bi jo udaril. Nasplošno funkcionirama popolnoma drugače kot v opisani za mene psihično pogubni zvezi. Vsak gre za sebe kam razumema,da sva prijatelje oba imela prej kot drug drugega,si ne polagava računov kje,s kom,kako dolgo je nekdo bil kje…skratka čisto nasprotje temu,kar se mi je dogajalo. Torej moje mnenje ostaja nespremenjeno za moško fizično nasilje je lahko krivo partneričino psihično nasilje, in ni nujno,da je v vsaki naslednji zvezi isto. Moti me nasplošno odnos do nasilja nad moškimi. Ko sem v času tega psihičnega nasilja hotel pogovor z bilokom nisem našel človeka,ki bi verjel,da ženska lahko izvaja tako nasilje nad moškim. Družbeno je bolj znan problem nasilja moški nad žensko nihče se v večini primerov ne vpraša, zakaj je bil nek moški nasilen do ženske kaj ga je pripravilo do tega. Še vedno sem mnenja da glede na opis avtorice je ta moški sposoben normalnega zdravega odnosa, ampak le z normalno zdravo žensko. Ženske še zdaleč niste tako nedolžne kot zgledate. No nekatere spet tukaj je brezveze posploševat. Nek moški pretepa žensko iz tega,ker se mu to zdi fajn, nekdo drug je to storil 1x v življenju in nikoli prej in nikoli kasneje… Sama avtorica pa mora vedeti kam spada ta tip.

zdaj ne pomisliš, da bi jo udaril, ampak pri tisti drugi se pa niti ne spomniš, si imel black out, praviš. torej, če bi zdajšnja naredila nekaj, da se ti stemni… bi se zgodilo, kaj?

Se ne strinjam z tem. In ne prelagam krivde na njo samo zaradi tega,da bi razbremenil sebe. Čutim občutek krivde zato kar sem storil ampak povratka ni. Zgodilo se je točno zaradi tega,ker se je vsa jeza nabirala v meni. Bedni ste z tem, ko vse situacije pripisujete vzorcem z otroštva. Vse reakcije,vse situacije to pač niso. In sedaj sem poročen že kar nekaj časa brez problemov tudi istih vzorcev ni , celo nasprotno novi partnerici se lahko zahvalim, da sem se nekako spravil nazaj iz umika v socialno življenje. Ko komu od naju poči se preprosto skregava,do konfliktov v zdravem razmerju preprosto mora priti, nikoli pa ne pomislim,da bi jo udaril. Nasplošno funkcionirama popolnoma drugače kot v opisani za mene psihično pogubni zvezi. Vsak gre za sebe kam razumema,da sva prijatelje oba imela prej kot drug drugega,si ne polagava računov kje,s kom,kako dolgo je nekdo bil kje…skratka čisto nasprotje temu,kar se mi je dogajalo. Torej moje mnenje ostaja nespremenjeno za moško fizično nasilje je lahko krivo partneričino psihično nasilje, in ni nujno,da je v vsaki naslednji zvezi isto. Moti me nasplošno odnos do nasilja nad moškimi. Ko sem v času tega psihičnega nasilja hotel pogovor z bilokom nisem našel človeka,ki bi verjel,da ženska lahko izvaja tako nasilje nad moškim. Družbeno je bolj znan problem nasilja moški nad žensko nihče se v večini primerov ne vpraša, zakaj je bil nek moški nasilen do ženske kaj ga je pripravilo do tega. Še vedno sem mnenja da glede na opis avtorice je ta moški sposoben normalnega zdravega odnosa, ampak le z normalno zdravo žensko. Ženske še zdaleč niste tako nedolžne kot zgledate. No nekatere. Spet tukaj je brezveze posploševat. Nek moški pretepa žensko iz tega,ker se mu to zdi fajn, nekdo drug je to storil 1x v življenju in nikoli prej in nikoli kasneje… Sama avtorica pa mora vedeti kam spada ta tip. Naj povem,da nisem trpel nasilja v karšnemkoli smislu kot otrok ne fizičnega in ne psihičnega. Nasprotje je bila situacija pri tej ženski podobna najini na koncu. Njena starša sta se ločila,ker naj bi bil oče od te punce nasilen do njene mame. Naj bi jo večkrat pretepal… Punca živi z mamo in večkrat sem slišal pogovore kakšen je on kaj je vse delal skratka samo eno stvar zgodbe. Imel pa sem priložnost spoznati tudi očeta, ki se mi ni zdel najbolj podoben pošasti,ki jo je opisovala njena mama. Bil je skuliran ,tudi do svoje nove partnerice spoštljiv, če nebi slišal od njene mame kakšen naj bi bil bi rekel super človek… Ona živi pri mami od ločitve skratka zgodba kako se je njena mati ločila in kako je oče bil nasilen je dobila smisel po tem,ko sem slišal še drugo plat zgodbe in,da ona ni bila tako nedolžna v njej. Podobno kot pri najini zgodbi večino ljudi ve le za njegovo fizično nasilje do nje in ne tega, kar je ona počela njemu,da je takšen postal. Moja jeza in black out je bil usmerjen točno na to punco in ne na kogarkoli iz primarne družine. Moja dva starša sta še po 40 letih vedno poročena ustvarila sta marsikaj in kar se mene tiče nemorem rečt,da kadarkoli nista bila dobra starša,nikoli v njuni zvezi ni nihče od njiju dvignil roke nad drugim tako,da nevem od kot bi imel tak vzorec iz otroštva.