Ali moški res ne marajo…
Po eni strani imaš prav, po drugi ne.
Strinjam se, da je le tisto, kar si predelam doma, res kvalitetna hrana. Zato imam raje na vrtu manj paradižnika, pa tistega nešpricanega, kot pa več, pa špricanega.
Vegetarijanstva nisem omenil z namenom bolj zdravega življenja, ampak zaradi višanja teže.
Če ne ješ mesa, uživaš polnovredno hrano s čimveč vlakninami, torej čimmanj predelano in se izogibaš sladkarijam, imaš manj možnosti, da se zrediš. V tem kontekstu sem omenil vegetarijansko hrano.
Po drugi strani pa vem, da je že vse bolj ali manj zastrupljeno. Tudi morski sadeži, ki so polni težkih kovin. Zato jih nekateri več ne štejejo med zdravo hrano.
Na mojo odločitev ni vplivala nobena versko-ideološka naravnanost. Saj ne maram pripadati nobenim verskim sektam. To je le pranje možganov.
Nekje pred dvajsetimi leti, sem začel malo bolj razmišljati o sebi in o svetu v katerem živim. Iskal sem odgovore…Prebral ogromno knjig..Študiral psihologijo…In na podlagi tega znanja in različnih mnenj, sem se odločil za takšno pot.
Bio hrana je res predraga, zato le redko kdaj kupim kaj bio. Industrijska in pripravljena pa nezdrava, kot omenjaš. Zato je najbolje, da vsak najde neko srednjo pot.
Kakšno bi bilo življenje, če se ne bi včasih malo pregrešili s takšnimi in drugačnimi užitki? Pusto…
Če pogledaš različne stoletnike, noben ni imel posebnih dijet, ni bil super telovadec, ampak so bolj odločilni geni, ki vplivajo na zdravje in pozitivna naravnanost v življenju.
Posplošen odgovor za splošno vprašanje:
Ne, ni res.
Moški smo zelo različni. Kot dokazujejo tudi zgornji odgovori.[/quote]
ittak da smo si vsi različni ampak večina moških ustreza temu odgovoru da ne marajo debelušk in mamic z otroci..potem pa so minimalne izjeme ki pač nimajo teh predsodkov..res majhne
Kaj to rabiš? Aja, seveda rabiš, kako da ne…. :))
Saj veš, kaj mislim, a ne? Če ne pa ti naj Robi razloži… :D[/quote]
ne vem zakaj, ti vedno Robita “not tunkaš” :))[/quote]
Ja rabiš to, kar rabi vsaka ženska, a ne? Veliko ljubezni, pozornosti, nežnosti, zaupnosti, bližine, varnosti…
Ali kaj si ti tu spet mislila? Rabiš ti še kaj drugega? A? 🙂
Robija pa sem omenil, ker jaz pogosto kaj izpustim, da mi malo pomaga…
Robi, katere potrebe nisem omenil za Bibitko, ker imam tak občutek, da sem nekaj zelo pomembnega izpustil? Mogoče ti veš, če se ona ne spomni? :)))
na podlagi česa, pa si prišel do te ugotovitve? :)[/quote]
Nekdo na tem forumu mi je “prišepnil”…Oziroma napisal na forumu. ..Kaj misliš, kdo ? :)[/quote]
hehehe… nisem si predstavljala, da sem tako popularna “na tem forumu” 🙂
ne bi vedela, kdo ti je to “zašpecal” :))) kar tukaj ga javno napiši, da se bo vedelo, kdo “čveke” prenaša :)))
Igračkanje z moškimi. :)[/quote]
Saj pravim, nevarna je, svarim te. Robi, da te ne bo omrežila, tako kot pajek zagrabi nič slutečo muho, ki se zaplete v pajčevino! Ti se mi zdiš prevelika dobričina, da te verjetno ženske hitro obrnejo? Te že je katera, a ne? Ali ne še? :D. Potem samo mene pokliči, če boš rabil pomoč, jo bova s skupnimi močmi zgrabla za plavutke, če bo pa bolj zmuzljive sorte pa se ribico prime za škrge, saj si že menda namakal trnek v Dravi, da veš, kako to gre? :))
Pa še eno dodatno vprašanje tukaj.
Kako daleč gre lahko novi partner/-ka “daleč” pri “vzgajanju” otrok, ki niso njegovi/njeni?
Takrat, ko so na mizi pozitivne, spodbujevalne stvari, nikoli ni problem. Kaj pa takrat, ko je treba na kaj opozoriti, tudi komu kaj preprečiti? Kolikšno “vmešavanje” je “dovoljeno”.
Sta le partnerja in otroci od enega zagotovo vplivajo tudi na njun odnos.
Na splošno lahko rečem, da veliko manj, kot v običajnih odnosih.
Seveda je marsikaj odvisno od tega, v kakšnih odnosih je otrok s svojim pravim očetom in kako je na njega navezan.
Če ima z njim dobre odnose in če otrok gre k njemu za vidend, potem otrok spozna še drugo realnost, ne samo tiste doma pri mami in z očimom.
Če se ima otrok fajn pri očetu, potem je lahko vzgoja še toliko težja, saj ima otrok v spominu lepe trenutke, ki jih je preživel pri očetu in trenutke, kjer mu ni treba iti v šolo, opravljati raznih domačih opravil…..Zato vsakršna zahteva s strani očima ali mame, v otroku vzbudi odpor. Seveda to otrok doživlja kot nekaj krutega in nepravičnega, kar potem potoži očetu in oče lahko zato naredi precejšnje probleme. Saj oče meni, da se otroku godi grozna krivica in da trpi, pa čeprav se od njega zahtevajo le banalna opravila.
V vsakem primeru je vzgoja otrok veliko težja in zahteva dobršno mero potrpežljivosti, saj je ob tem treba upoštevati še dejavnik in vpliv očeta. Še prava starša se večkrat težko sporazumeta glede načina in vgojnih ukrepov, kaj šele trije…..
Kot pravim, je pa vsak primer posebnost zase.
Forum je zaprt za komentiranje.