Ali moški res ne marajo…

Lahko napišeš kaj več, ker ne razumem, kaj želiš povedati ?

Lahko napišeš kaj več, ker ne razumem, kaj želiš povedati ?[/quote]

kaj bi ti več? a si blond da ne štekaš??:))

imela sem izkušnje z moškimi ki sem jim bila zelo všeč, vizuelno kot karaktersko ampak ko sem rekla da imam dva otroka in ločena so dali rep med noge

nisem si všeč ko se pogledam v ogledalo in nimam 20kg preveč 162cm 50kg..ampak očitno je v meni problem..manjka mi samozavesti:))

Zakaj tako meniš ?

20 kil preveč ali premalo, če so vzroki psihične narave, je ravno posledica nesprejemanja sebe. Ne gre se za sprejemanje kil, ampak za psihični občutek, da te okolica sprejema in s tem tudi sam sebe.
Nekatere ženske imajo idealno kilažo, pa še vedno živijo z občutkom, da niso dobre in ne zadovoljne..
Vsak, ki išče uteho v hrani, jo išče z razlogi, ki so psihične narave.
Poznam ogromno primerov, kjer ženske same priznavajo, da imajo slabo samopodobo in občutek, da jih nihče ne mara…Hrana in njihova zunanja podoba, ki je le odsev tega, kako človek vidi samega sebe, pa je le sredstvo, ki pomaga to podobo realizirati.

Zakaj tako misliš ?[/quote]

prvo ena tvoja misel.. po tvoje ženska, ki ima 20 kil preveč si ne more bit všeč in zadovoljna s sabo? al si je lahko? , in če si je taka ženska všeč, ni pa všeč tebi, kdo ima potem težavo s sprejemanjem? in še naprej, recimo imaš ženo lepo ko jutranja zarja , in ti jo imaš rad vsaj pol tako kot sebe, pa se ji zgodi manjši incident z alpskim mlekom, ker ni brala navodil, jo boš še vedno lljubil? koga ljubiš? njeno telo ali njeno dušo?…..nenazadnje pa,vse te ženske, ki jih poznaš in imajo slabo samopodobo zaradi kile preveč, v resnici zaradi koga jo imajo? zaradi kil al zaradi idealov sodobne zahodne družbe in anoreksičnih 15 letnic ,ki se smehljajo z revij?
in na koncu še tole, če ima neka oseba nizko samopodobo zaradi preveč kil, si lahko samo čestita, kajti to je problem, ki je rešljiv

res je ampak jaz nimam 20 kg preveč pa še zmeraj si nisem všeč

si pa navrž kako kilo gor, mogoče bo pol bolje))

Ne, ne more.
Pogled je treba malo razširiti. Tvoj zunanji svet, je le podaljšek tvojega notranjega.

Verjetno ti misliš, da si je lahko ženska všeč, če ima 20 kil preveč…Vendar, če si je všeč, si ne bo našla takšnega moškega, ki mu ne bo všeč.
Saj veš, da si najdemo vedno sebi primernega partnerja, da smo lahko z njim to, kar v resnici smo.
Naš partner je le odsev nas samih.
In zato ne gre skupaj, da si bo ženska, ki ima 20 kil preveč in ki si je všeč, našla partnerja, da bo ob njem doživljala občutke, kako mu ni všeč.

Če si ženska najde partnerja, ki je ne sprejema, se mora sama vprašati in pri sebi najti odgovore, zakaj je našla ravno takšnega.
To hočem povedati.

Veliko je tem, kjer ženske jamrajo, da jih partner zanemarja in podobno….In v večini primerov so odgovori v smislu…Da sama sebe ne mara in zakaj si to dovoljuje, pa zakaj živi s takim…Torej…..
V sebi je treba iskati vzroke, ne pa kazati na druge, ker me ne sprejemajo.

si pa navrž kako kilo gor, mogoče bo pol bolje))[/quote]
he he ta je dobra:)))

mogoče pa bi morala

Ne, ne more.
Pogled je treba malo razširiti. Tvoj zunanji svet, je le podaljšek tvojega notranjega.

Verjetno ti misliš, da si je lahko ženska všeč, če ima 20 kil preveč…Vendar, če si je všeč, si ne bo našla takšnega moškega, ki mu ne bo všeč.
Saj veš, da si najdemo vedno sebi primernega partnerja, da smo lahko z njim to, kar v resnici smo.
Naš partner je le odsev nas samih.
In zato ne gre skupaj, da si bo ženska, ki ima 20 kil preveč in ki si je všeč, našla partnerja, da bo ob njem doživljala občutke, kako mu ni všeč.

Če si ženska najde partnerja, ki je ne sprejema, se mora sama vprašati in pri sebi najti odgovore, zakaj je našla ravno takšnega.
To hočem povedati.

Veliko je tem, kjer ženske jamrajo, da jih partner zanemarja in podobno….In v večini primerov so odgovori v smislu…Da sama sebe ne mara in zakaj si to dovoljuje, pa zakaj živi s takim…Torej…..
V sebi je treba iskati vzroke, ne pa kazati na druge, ker me ne sprejemajo.[/quote]

@Robi,
kakšno razmišljanje.

a to pa nisi pomislil (čeprav je zgoraj flashgordon lepo pojasnil), da si je ženska našla partnerja, ki mu je bila všeč, pa je v času trajanja zveze npr. doživela nezgodo in se poškodovala, ali pa zbolela in se npr. zredila za 20 in več kg.

in kaj zdaj ne gre skupaj? in kakšne odgovore mora najti pri sebi?

Robi, če imaš “gene za debelost”, to še ne pomeni, da se ne maraš. Taki geni so nekoč pri naših prednikih zagotavljali preživetje, ko ni bilo hrane, ker tisti, ki je imel boljši izkoristek, je preživel težke čase, saj so ti geni omogočali učinkovitejše kopičenje zaloge energije v maščobnih celicah. Poznam par suhih ljudi, ki ogromno pojedo, pa se jim na kilogramih prav nič ne pozna. Potem recimo vzemimo za primer Eskime, ki pojedo ogromne količine masti (kit, tjulni, mrož, ribe…), so sicer skorajda vsi krepki oz. debeli, ampak tako rekoč ne poznajo nobenih bolezni srca in ožilja. Tudi avstralski Aboridžini, tisti, ki so sprejeli naš način življenja, so domala vsi debeli, ker imajo gene prilagojene na njihovo okolje, kjer je težko priti do hrane, zato njihovo telo izkoristi vsako kalorijo.

Kakšno razmišljanje pa ? Čudno, neumno, normalno, nenormalno…?

Primer, ki ga navajaš je precej posplošen. Sama nezgoda ali bolezen, še ni razlog, da se nekdo zredi za 20 kil. Obstajajo ljudje, ki so nagnjeni k debelosti, vendar za ta namen obstaja tudi zdravljenje.
Mogoče se sliši čudno, vendar si tudi nezgode in bolezni ustvarjamo sami..V glavnem nezavedno. Vse to je del naše usode, ki se večinoma dogaja izven naše zavesti. Če ne bi bilo to že nekje zapisano, potem nobena šlogarca ne bi mogla česarkoli zadeti.

Ko sem omenil, da si vedno najdemo primernega partnerja, to ne pomeni idealnega, ki bi bil večno z nami. Vsak je primeren, vprašanje je le, za koliko časa.
Bom dal primer iz prakse….Je ženska našla partnerja s katerim sta bila skupaj par let in se v tem času zredila za skoraj 30 kil. Seveda je to partnerju postajalo vedno manj všeč, zato je svoje nezadovoljstvo izražal tudi tako, da jo je med drugim žalil. Ženska je to nekaj let prenašala, dokler ji nisem razložil, da je to odsev njene slabe samopodobe. Tudi sama je priznala, da se nima rada. Ko je prepoznala razloge, je začela hujšati in tako sčasoma o sebi pridobila lepšo sliko. Ni več dovolila žaljivk, saj je delala na tem, da bi se imela rajši, zato takšnega obnašanja ni dopustila.
Partnerja je seveda pustila in našla drugega, ki je ne žali. Prav tako pa skrbi za lastno samopodobo in pazi na težo.

Melita, ne vem, če sem napisal tisto, kar si spraševala. Če nisem, pa bolj specificiraj vprašanje.

Robi, če imaš “gene za debelost”, to še ne pomeni, da se ne maraš. Taki geni so nekoč pri naših prednikih zagotavljali preživetje, ko ni bilo hrane, ker tisti, ki je imel boljši izkoristek, je preživel težke čase, saj so ti geni omogočali učinkovitejše kopičenje zaloge energije v maščobnih celicah. Poznam par suhih ljudi, ki ogromno pojedo, pa se jim na kilogramih prav nič ne pozna. Potem recimo vzemimo za primer Eskime, ki pojedo ogromne količine masti (kit, tjulni, mrož, ribe…), so sicer skorajda vsi krepki oz. debeli, ampak tako rekoč ne poznajo nobenih bolezni srca in ožilja. Tudi avstralski Aboridžini, tisti, ki so sprejeli naš način življenja, so domala vsi debeli, ker imajo gene prilagojene na njihovo okolje, kjer je težko priti do hrane, zato njihovo telo izkoristi vsako kalorijo.[/quote]
Podedujemo še marsikaj drugega, ne le gene za debelost. Podedujemo tudi vzorce razmišljanja od staršev. Zato obstaja velika verjetnost, da je z nagnjenostjo k debelosti, podedovana tudi nagnjenost k nezadovoljstvu.
Če pa sam vzorec ni podedovan, pa se ustvari v času življenja, saj debelost družba na splošno obsoja, zato začne človek tudi sam sebe obsojati, kar lahko še le poglobi njegovo krizo in se še bolj zredi. Saj išče uteho v hrani.
Če ne izbere druge poti.
Sama nagnjenost k debelosti, pa še ni razlog, da ima kdo 20 kil preveč.
Idealne hrane ni. Kar pomeni, da bi moral vsak hrano prilagoditi svojemu telesu in metabolizmu.

Seveda pa same kile niso merilo za (ne)zadovoljstvo. In zato manj kil ne pomeni več zadovoljstva.
Potrebno je spremeniti odnos do samega sebe.

Heh, Robi, se pravi, da so močnejši ljudje nezadovoljni in se prezirajo, suhi pa so vsi srečni? Te tvoje trditve veljajo bolj za mejne primere, kot je bulimija, anoreksija, kjer gre za dokazane psihične vzroke, ki, kot praviš, so povezani z nizko samopodobo, sprejemanjem sebe, zlorabe itd. Napaka, ki jo delaš, je, da si kar na vse posplošil. Genetika pa pomeni to, da če 2 zaužijeta isto število kalorij dnevno, da bo en suh, drugi pa debel.

s tem, da je primer, ki sem ga navedla poslplošen, se ne strinjam. nisem mislila, da se zaradi nezgode ženska zredi, ker to se res ne more, bilo je mišljeno nekaj drugega 🙂

potem pa ti res ne veš veliko o boleznih, ki povzročajo debelost. bom omenila samo eno. nepravilno delovanje ščitnice. povzroča hudo debelost in zdravljenje je zelo dolgotrajno, pa vedno ni uspešno.

sicer si pa napisal vse, še preveč, tako da ni potrebe po dodatnem pojasnjevanju.

Če nekdo ne prilagodi hrane svojemu telesu in se na primer redi, se je treba vprašati, zakaj.
Saj to je logično, da tisti, ki se mu pozna vsak dodaten grižljaj, ne bi smel toliko jesti, kot nekdo ,ki lahko poje vse, pa bo še vedno suh.

Se mi je zdelo. 🙂

Mi je znano.
Veš, da telo in duh nista ločena. Na primer stres lahko vodi do nepravilnega delovanja ščitnice.

Se mi je zdelo. 🙂

Mi je znano.
Veš, da telo in duh nista ločena. Na primer stres lahko vodi do nepravilnega delovanja ščitnice.[/quote]

no, če ti je znano, potem pa to poveži s tem, kar si napisal in razmisli.

Čakaj, a si sadist? Debelim pogoltnim svinjam ne privoščiš, da se nažirajo…? 🙂

Glej, v genetskem kodu DNK je točno zapisano, koliko naj ima tvojo telo pri 20-tih, 30-tih, 40-tih… Čeprav boš na idealni teži, boš nonstop lačen, ker geni velevajo in dajejo signale možganom, da si lačen, če imaš 70, moral pa bi jih recimo imeti 80. Vemo tudi, da si bomo podaljšali najverjetneje življenje s stradanjem, vsaj eksperiment na miškah je pokazal, da tiste, ki pojedo manj, živijo dlje. Ampak a to pomeni, da bi morali do smrti stradati in se odrekati hrani? Kakšna kvaliteta življenja pa bi potem to bila?

Bibita koliko imaš ki…, mislim, številko čevljev? 😀

63, 39, 171 🙂

Iz tega stališča pa sem res sadist.:)

Se strinjam.
Če smo že dobili takšne gene, ni potrebe, da se vdamo v debelost, če so že naši starši bili debeli.
Moje izkušnje so take, da sta oba moja starša precej okrogla in ker sem se odločil, da sam nočem biti takšen, ker mi to ni všeč in ker ni zdravo, ker je maščoba le neko breme…Sem se odločil za drugačen način življenja. In sicer za vegetarijanstvo. Sam tudi rad jem, vendar je razlika, kaj ješ…Namesto predelane, mastne in podobne hrane, ki zelo rada redi, lahko pojem ogromno zelenjave in sadja, pa ostalih zadev, ki ne redijo. Še vedno si privoščim, vendar brez strahu pred debelostjo.

Matjazko, verjetno se pa strinjaš, da smisel oziroma kvaliteta življenja, ni le hrana.
Ljudje na splošno jemo nezdravo hrano. Nagnjenost k debelosti, je le eden izmed simptomov.

Sem razmislil, kolikor sem lahko. Za kaj več, pa rabim tvojo pomoč.:)

Sem razmislil, kolikor sem lahko. Za kaj več, pa rabim tvojo pomoč.:)[/quote]

saj je čist dovolj. važno je, da si razmislil 🙂

Posplošen odgovor za splošno vprašanje:

Ne, ni res.

Moški smo zelo različni. Kot dokazujejo tudi zgornji odgovori.

Iz tega stališča pa sem res sadist.:)

Se strinjam.
Če smo že dobili takšne gene, ni potrebe, da se vdamo v debelost, če so že naši starši bili debeli.
Moje izkušnje so take, da sta oba moja starša precej okrogla in ker sem se odločil, da sam nočem biti takšen, ker mi to ni všeč in ker ni zdravo, ker je maščoba le neko breme…Sem se odločil za drugačen način življenja. In sicer za vegetarijanstvo. Sam tudi rad jem, vendar je razlika, kaj ješ…Namesto predelane, mastne in podobne hrane, ki zelo rada redi, lahko pojem ogromno zelenjave in sadja, pa ostalih zadev, ki ne redijo. Še vedno si privoščim, vendar brez strahu pred debelostjo.

Matjazko, verjetno se pa strinjaš, da smisel oziroma kvaliteta življenja, ni le hrana.
Ljudje na splošno jemo nezdravo hrano. Nagnjenost k debelosti, je le eden izmed simptomov.[/quote]

Zdravo hrano lahko ješ doma, če si jo sam predelaš, tako da jo čim manj škropiš. Namreč tudi če ješ zgolj zelenjavo in sadje, ki je industrijsko predelano, se slepiš, če misliš, da je zdravo, saj zaužiješ pesticide, insekticide…. Zato vegetarijanstvo sploh ni rešitev, mislim, da je pri tebi bolj odločala versko-ideološka odločitev (budizem, hinduizem, new-age?), saj kdo pa pravi, da debelost povzroča izključno meso in da je izključno meso nezdravo, nasprotno, vsi morski sadeži so zdravi in priporočljivi za uživanje ravno zaradi zdravja. Industrijska hrana je nezdrava. Bio hrana pa je 2x do 3x dražja in ni za vsakršen žep.

63, 39, 171 :)[/quote]

Hmmm, maš pa kr veliko številko noge za tako višino… ;))))