a finančno pomagate odraslim otrokom
oba otroka sta dobila stanovanje, pa sta proti štiridesetim in stalno brez denarja.
Sama v 10 letih nista ustvarila nič, Vsak ima avto srednjega cenovnega razreda pa nič drugega.
Ja pa stalno brez denarja in stalno pritoževanje čez, državo, vlado župane, delodajalce…
pa skoraj vsak mesec ata , a maš 100, 200,,,,,, eur sam za zaflikat, vrnejo pa tako in tako nikoli
ja saj vem da sem sam kriv, pa vseeno, kako je pa pri vas
stara 45 let
lastna hiša in stanovanje
ne rabim pomoči staršev
pomagala sta mi pri nakupu stanovanja in avta, pa mogoče enkrat, ko mi je res zagustilo prvo leto, ko sem bila na svojem mi je mama minus pokrila. cca 20.000 eur če potegnem res vse vse skup.
kriv si sam. nikoli se niso osamosvojili ali imeli občutka, da so samostojni
[/quote]
misliš?
za stanovanje sta mi dala tri jurje, da ni bilo treba predčasno prekinit nacionalne varčevalne sheme. mislim, da bi mi ratalo tudi brez tega
leta kasneje sta mi pa za avto posodila 13 jurjev, ko sem zanosila in sva se z možem ravno zapufala za nakup hiše.
mislim, da bi zmogla tudi brez pomoči. na srečo ni bilo treba.
Seveda ja. Ti otročaji pri 30, 40ih pa ne znajo cenit niti centa, ki ga je starš vložil vanj. Kot je že gospod zgoraj zapisal, lažje je jamrat čez državo in ne vem koga vse, pa jemat dinarčke od atija pa mamice a ne? Samostojnost in neodvisnost je šla pa rakom žvižgat….pri 40ih…..!
Starši imajo nalogo, da pripravijo svoje otroke na življenje in samostojnost. Ne pa da so jim to vzeli, ker jih konstantno zalagajo z denarjem. Škoda je narejena.
Seveda ja. Ti otročaji pri 30, 40ih pa ne znajo cenit niti centa, ki ga je starš vložil vanj. Kot je že gospod zgoraj zapisal, lažje je jamrat čez državo in ne vem koga vse, pa jemat dinarčke od atija pa mamice a ne? Samostojnost in neodvisnost je šla pa rakom žvižgat….pri 40ih…..!
Starši imajo nalogo, da pripravijo svoje otroke na življenje in samostojnost. Ne pa da so jim to vzeli, ker jih konstantno zalagajo z denarjem. Škoda je narejena.
[/quote]
Kakšni starši, takšni otroci! Tu ni kaj za jamrat, obema stranema očitno tako odgovarja, sicer bi bila situacija drugačna.
Sama šparam za flat, starsa mi pomagata tako, da lahko ta čas še živim pri njima, plačujem sorazmeren del stroškov, nakupujem hrano, kuham. Pri nakupu stanovanja mi obljubljata enih 10000 eur in se kaksno pohistvo, za kar bom hvaležna in upam, da jima bom lahko kako povrnila. Sorojencu je zelo lazje, živi v stanovanju od staršev, ne rabi se ničemur odrekat, zato si tud resne službe ne poisce, zavedam se, da se mu dela s tem samo slabo na dolgi rok, ko starsev vec ne bo. Bojim se, da bo se dediscino zapravil, kaj bo pa potem pa ne vem. Meni se zdi normalno, da stars pomaga, kolikor pac lahko ter da ni potem kaksno metanje naprej in posledicno more odrasel clovek zivet kot mu stars rece, ker mu je pac investiral cel flat.
Seveda ja. Ti otročaji pri 30, 40ih pa ne znajo cenit niti centa, ki ga je starš vložil vanj. Kot je že gospod zgoraj zapisal, lažje je jamrat čez državo in ne vem koga vse, pa jemat dinarčke od atija pa mamice a ne? Samostojnost in neodvisnost je šla pa rakom žvižgat….pri 40ih…..!
Starši imajo nalogo, da pripravijo svoje otroke na življenje in samostojnost. Ne pa da so jim to vzeli, ker jih konstantno zalagajo z denarjem. Škoda je narejena.
[/quote]
Če otročaji do tridesetega leta nič ne ustvarijo, se jih odpoveš in pozabiš na njih. Otrok, ki nima svoje hiše in bemveja pred njo, ni vreden tvojega starševstva.
Ob koncu študija je dobil 1000 Eur za nagrado, plačano potovanje, manjši avto, stanovanje. Kasneje ni bilo potrebe za pomoč, kvečjemu on in partnerka naju večkrat presenetita s kakšno pozornostjo. Če je kaj kupil ali uredil v mojem imenu (računalnik, servis avta), je bil jezen, če sem mu želela vrniti. Zna pa ceniti predvsem to, da sva mu omogočila dobro izobrazbo in s tem dober štart, ne le v materialnem smislu.
Če sem odkrita, znata s partnerko bolje ravnati z denarjem, kot sva midva z možem. Si marsikaj privoščita, a hkrati pridno dajeta na kupček.
Jaz sem dobila stanovanje,avto, po diplomi vse v glavnem samo službe ne dobim v svoji stroki. In nisem več zadovoljna in srečna. V bistvu mi je življenje dolgočasno in brezvezno ker zaradi brezposelnosti nebom imela svoje družine. Tudi vse kar mi starši dajo me ne osrecuje. Bom pač živela kot sem brezciljno in brez ljubezni do konca.
Kaj pa če bi iskala izven svoje stroke? Za kratek čas prijela za kakšno začasno delo, kjer bi se ti mogoče odprle možnosti? Kaj pa selitev, kasneje morda tujina? Poišči kakšne veze – bivši sošolci, kolegi s faksa, bolj oddaljeni sorodniki, znanci? Si razmišljala o prekvalifikaciji?
Ljubezen pa ni nujno povezana z zaposlitvijo. Tudi če si brez službe, a če se trudiš in pokažeš, da jo iščeš, si lahko zanimiva za resne moške.
Z moškimi sem zaključila v 2020 ker so me poniževali dovolj čeprav sem stalno v pogonu in iščem delo. Žal služb ni v tujino pa ne grem vlada dovolj pljuva na brezposelne ljudi ne mislim olajšati nic.
Hvala za nasvete sem poskusila vse pa en nič dobila nazaj. Sem se sprijaznila sexala pač nebom več pa otroka tudi nebo ker pač ni bilo nikogar ki bi to stisko razumel.
Pri nas se pa sami preživljamo in ne zajedamo staršev. Je pa moj brat isti luzer kot tvoji otroci. Tako da tudi moji starši niso uspeli 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. No, razlika je le, da je on star 30 pa še vedno živi doma v otroški sobici. Nima končane ene šole, nima dneva delovne dobe. Ne pozna osnov olike, zna pa nadret mamo če mu ne skuha točno to kar gospodek želi. Tako da poglej dobro stran – lahko bi bilo še slabše:)
Če otročaji do tridesetega leta nič ne ustvarijo, se jih odpoveš in pozabiš na njih. Otrok, ki nima svoje hiše in bemveja pred njo, ni vreden tvojega starševstva.
[/quote]
Ne.
Uspeh je, da otročad dobi odobren kredit na banki za svoje stanovanje. In da otročad prereže popkovino ter odide na svoje. TO je delo staršev in vzgoje za samostojnost “otroka”.
Starš sicer lahko nekaj malega pomaga, nič narobe. Ampak da vcepi “malemu” da se je treba borit v življenju, da je treba delat. In nekaj ustvarit. Hudo, a ne?
Ne štekaš. Hoče povedati, da je nekdo pri svojih 30ih obstal v svoji sobici, z nič delovne dobe. Pa papica od mamice ni dovolj dobro skuhana. Ni nekaj v redu. Se ti ne zdi?
[/quote]
Ja, ampak to je njegov problem. Zakaj bi tebe iritiralo to, če si ti stokrat na boljšem od njega, imaš svoje stanovanje, morda hišo, svoje avtomobile, presežke denarja, vse živo … Zakaj bi se ti ukvarjala z življenjem nesposobnega brata? A se nimaš ti bolje od njega? A ni on v tvojih očeh en revež, ki mu nimaš kaj zavidat?
Ja, ampak to je njegov problem. Zakaj bi tebe iritiralo to, če si ti stokrat na boljšem od njega, imaš svoje stanovanje, morda hišo, svoje avtomobile, presežke denarja, vse živo … Zakaj bi se ti ukvarjala z življenjem nesposobnega brata? A se nimaš ti bolje od njega? A ni on v tvojih očeh en revež, ki mu nimaš kaj zavidat?
[/quote]
Gospod je pokomentiral temo.
In ni nujno da imamo presežke denarja in kup avtomobilov, itd, itd…. Mogoče smo samo zaživeli samostojno življenje. In se borimo naprej. Nekateri so pa pač obstali daleč zadaj. Preveč so obstali v svojem življenju. In nič niso pripravljeni spremeniti. To je problem.
Zaradi manipulacije staršev ki so nam to ponudili – v bistvu nam niti vsec niso en stanovanja ne avti, ker se v nas vtikujejo vsake 5 minut v vse kar rečemo, nardimo, jih poslušamo in vse kar oni mislijo je edina resnica.
Če bi imeli službe!!!!!! bi imeli svobodo in finančno svobodo. Raje bi imela brez avta in v najemu eno sobo in plačo na koncu meseca ko to kaj sedaj z nami počnejo. Ampak drugi tega ne vidite, en avto vidite, tega kaj poslušamo, prenašamo očitke, pripombe na naš račun, moremo sve delat kot nam oni narekujejo – to ni nobena svoboda.
Forum je zaprt za komentiranje.