a finančno pomagate odraslim otrokom
senior65, 24.01.2021 ob 17:48
oba otroka sta dobila stanovanje, pa sta proti štiridesetim in stalno brez denarja.
Sama v 10 letih nista ustvarila nič, Vsak ima avto srednjega cenovnega razreda pa nič drugega.
Ja pa stalno brez denarja in stalno pritoževanje čez, državo, vlado župane, delodajalce…
pa skoraj vsak mesec ata , a maš 100, 200,,,,,, eur sam za zaflikat, vrnejo pa tako in tako nikoli
ja saj vem da sem sam kriv, pa vseeno, kako je pa pri vas
Eni odrasli 45 letni kobili ne bi nikoli pomagala za nic na svetu. Star je dost da se znajde, ni en mulc 25 letni ko zapravlja za brezvezne drage avte. Od takih se pricakuje da znajo z denarjem. Starci brezobrazni!
Za to je kriva vzgoja!
Moji me niso nikoli prosili za denar, ker so znali z njim. Nikoli niso zapravljali za brezveze. So pridni, delovni. Tudi v casu studija so si vsi placevali sami, ker so znali z denarjem. Kdor zna, zna!
Ne vem ce je kdo to ze napisal….ampak casi so cisto drugacni. Spadam med generacijo, ki je zakljucila studij med prvo krizo in brez izkusenj, ki bi nekaj stele(ne pomeni, da nisem nikoli nic delala preko studenta) dela nisi dobil. Pa tudi cene za stanovanja so najvisje kot so kadarkoli bile! Hrana je drazja, kot pred 15 leti. Najbolj smo ga nasankali mi! Me zanima kako sposobni bi bili vi vsi, ki ste si stanovanje kupili 20 let nazaj, danes?! Sestra si je za 200k kupila stanovanje v Lj 15 let nazaj, danes je vredno nekaj vec kot 300k. Tako stanovanje da imata oba otroka tudi svojo sobo. Za to ceno, jaz dobim enosobno stanovanje. Upam, da vam je jasno, da se je bilo nekoc lazje osamosvojiti kot danes. Lazje s pomocjo ali brez!!!
kontras, 24.01.2021 ob 17:53
stara 45 let
lastna hiša in stanovanje
ne rabim pomoči staršev
pomagala sta mi pri nakupu stanovanja in avta, pa mogoče enkrat, ko mi je res zagustilo prvo leto, ko sem bila na svojem mi je mama minus pokrila. cca 20.000 eur če potegnem res vse vse skup.
kriv si sam. nikoli se niso osamosvojili ali imeli občutka, da so samostojni
Midva s partnerjem sva šla pa v tujino. Vsi so spodbujali najino odločitev, in če nama kadarkoli v prihodnosti spodleti, so pripravljeni priskociti na pomoc.
Oboji starši so se sami postavili na noge in to pričakujejo tudi od naju. Da vsaj poskusiva in dokazeva, da se znava obrnit in poskrbeti zase.
S sinom 24 let živiva pod isto streho. Osebni dohodek mi dopušča, da bi lahko vse mesečne stroške pokrila sama, ampak si jih deliva na pol, ker je on vztrajal pri tem takoj, ko se je zaposlil. Ceni to, da mu ni potrebno plačevati najemnine in si lepo dava denar na kupček. Ima možnost bivanja v mansardi, če bo želel. Če bo šel na svoje, bom mu pomagala v nekem normalnem znesku, če bo sploh dovolil. Z denarjem ga ne zalagam, ker bi mu bilo itak izpod časti. Mu pa včasih z mojim vztrajnim prepričevanjem za kakšen večji nakup posodim, ker se mi zdi škoda, da bi plačeval stroške za kredit, če imam denar, ki ga ne potrebujem.
Časi so res čisto drugačni. Diplomiral 2011 ali 2014, pa obljubljali neke službe z diplomo, pa vse skup nič, če nisi šel na magisterij. Nategovali z bolonjskim študijem, da je oh in sploh in da se takoj dobi zaposlitev. Študirat si pa moral 3 + 2 leti, namesto 4. Izkušenj ni. Druga stvar je, službe so več ali manj za minimalca, če nisi ravno računalničar, web developer s 5 leti izkušenj ipd. Ja, smo malo delali študentsko. Morate vedet, da je najslabše plačano študentsko delo v trgovini. Nikoli ne bomo imeli 200.000 eur za stanovanje, če ravno nisi neka diplomirana medicinska sestra in da daješ na kup, medtem ko ti starši financirajo vse drugo. Hrana je res dražja. Menim, da se desetletje v bistvu ponavlja. 2010-2020. 2020-2030. Tako nekako, lahko prilagodite, zamaknete leto, dve gor.
Starši so mi finančno pomagali v času študija, ostalo pa vse sama. Ampak rezultat je pa porazen. Me zanima, če se bo kaj spremenilo čez 10 let.
Stara 30 let, od končanega faxa naprej živim za sebe, z lastnimi financami. Imam svojo hišo in svoj avto. Starši mi niso nikoli rabili pomagati. Razlog za to je sicer, da imava z možem kar dobre plače, ampak vseeno sva vse iz ničle postavila sama, brez kakršne koli pomoči. Tisti, ki jamrajo, da imajo minimalko so si za moje pojme sami krivi. Fax je zastonj, večina nas je imela podobne možnosti … Tisti, ki jih niso izkoristili so si pač sami krivi.
@NismovsiTaki, ja, saj pravim, tisti, ki je študiral nekaj zaposljivega in dobro plačanega, ni frke. Ampak tu zadaj stojijo tudi dobro situirani starši. Ne, da so dajali za razvade, ampak kot podpora študiju. Saj študij vsi starši podpirajo, ampak eni več, drugi manj. Na primer nekdo si ne more kar privoščiti erasmus izmenjave.
Forum je zaprt za komentiranje.