Slovenske vasi vsi v sorodu

Opažam, da je v slovenskih vaseh pogosto pojavljanje enih in istih priimkov. Pa kaj so vsi v sorodstvu in se razmnožujejo med seboj? Ne gre za kakšne osamljene zaselke, ampak tudi za večje ravninske vasi.

žgejo se med sabo po senikih pa med krawam!

žgejo se med sabo po senikih pa med krawam!
[/quote]
Drži. Potem se ta, incestno degeneriran folk razseli po mestih in okuži še meščanstvo. In je, kar je.

žgejo se med sabo po senikih pa med krawam!
[/quote]
Drži. Potem se ta, incestno degeneriran folk razseli po mestih in okuži še meščanstvo. In je, kar je.
[/quote]

Malo cinizma? 😉
Dejansko pa je bilo tako. V zakotnih delih naše države so se poročali med seboj. Zdaj, ko so avti, pa ko ni služb in se s kmetijo ne preževi se pač selijo drugam in množijo še z drugimi. Rezultat je pa viden, mar ne… čeprav geni, slabi, se pa vlečejo v naslednjo generacijo…

V Sloveniji ni vasi odrezanih od sveta poleg tega je slovenija majhna država in dostopna v vsak kot oziroma zaselek, tudi razdalje med zaselki so majhne tako, da tole kar pišeš ni res, v sloveniji ni zaselka ali vasi kjer bi prišlo do množičnih porok med sorodniki, obstojajo primeri takih odnosov ampak so zelo redki in niso pogojeni z krajem bivanja, to se dogaja po vaseh in mestih, sta pa iz bivše skupne države znana dva kraja kjer je bilo incesnih odnosov tudi porok med najbljižjimi sorodniki veliko ampak to se je dogajalo tam do sredine prejšnjega stoletja, to je Lopar na Rabu in otok Susak, razlog temu je bilo odrezanost od t.i. civilizacije in premoženje, grunt ki naj bi ostal v družini.

V Goriških Brdih so bile cele vasi v sorodu in posledično veliko motenj v duševnem razvoju. Brda so bila kar odrezana in odmaknjena pokrajina

Drži. Potem se ta, incestno degeneriran folk razseli po mestih in okuži še meščanstvo. In je, kar je.
[/quote]

Malo cinizma? 😉
Dejansko pa je bilo tako. V zakotnih delih naše države so se poročali med seboj. Zdaj, ko so avti, pa ko ni služb in se s kmetijo ne preževi se pač selijo drugam in množijo še z drugimi. Rezultat je pa viden, mar ne… čeprav geni, slabi, se pa vlečejo v naslednjo generacijo…
[/quote]
Bulšit. Ženit so se hodili vsaj par vasi stran. Šranganje in podobne običaje poznaš? Enaki priimki v vasi pa so lahko dejansko posledica verbanja in razkosavanja kmetij oz, zemlje. To imaš tudi v ravnini, ni treba lest v breg.

Hmm, kaj ste delali eni pri zgodovini?
Med seboj so se žgali mestni gospodje in modrokrvni živelj. Revežem po vaseh je bilo jasno, kako pridejo na svet “navolaši”, zato so v genske bazene redno dodajali nove gene!
Aja o čem že poje slak, kam je šel po dekle?

Pa ravno zato, da se grunt ni “razkosaval”, se je dogajalo, da so se poročali znotraj sorodstva.

Lahko povem za vas, kjer živim, nisem domorodka, 10 km iz Lj, pa veliko zakonov med “sosedi”, še vedno. Naša ulica smo preko mojega moža prav vsi v nekem sorodstvu, v resnici je kar mal grozljivo. Pa se ne pišemo isto.
V sosednji ulici so zadeve podobne in te sorodstvene vezi so potegnjene čez vse vasi, ker nekako imajo ljudje tu mentaliteto, da je treba vsaj v sosednjo vas po moža ali ženo.

Da se grunt ni razkosaval, je verbal prvorojenec, ostali so šli za hlapce, ali pa so bili strici. Grunti se razkosavajo od 45leta naprej.
Dovoljenje za poroko med žlahto je dajala RKC. vse piše.

To ni res;kmetije so se ravno zdruzevale s tem da sta se porocila dva z vecjih kmetij pobavadi izbliznje okolice ki pa nikakor nista bila v sorodu;razkosavanje kmetij se je oricelo po letu 45 prvo z nacionalizacijo in nato z neumno zakonodajo glede dedovanja kmetijske zemlje jo je vsak pizdun od zlahte ki je pobgnil v mesto zahteval vsaj eno percelo da ji postavil hiso ali vikend to se je piskusali ustaviti z ins zascitene kmetije ki oa so ga spet uspesno zjebali po osamosvohitvi; to o porokah med sorodnikih na podezelju si vi mestjanarji kar lepo zbijte iz glave;polege tega imate vsi v mestih kmecke kotenine

Komu se ti lazes? Sama sebi ker se zelis dvigniti po stanu v katerega si zdaj zapadla s prihodom na vas?in ko se v mestu porocita dva iz iste ulice ?

Pa saj je logično. Iz nekdanje ogromne kmetije je denimo vsak od petih otrok dobil, poverbal vsaj eno parcelo. Hcere so se pomozile imajo nove priimke, v zgornjih stukih bivakirajo ze ta mladi in je to to o cemer pises. Ce je pa se vec generacij nazaj, pa enako. Grozljivo, da nista odsla na svoje. Se strinjava?

Ni res.

Komu se ti lazes? Sama sebi ker se zelis dvigniti po stanu v katerega si zdaj zapadla s prihodom na vas?in ko se v mestu porocita dva iz iste ulice ?
[/quote]

Si ti čist ok?
Te je tale debata mogoče osebno prizadela al kaj si šel na tak primitiven nivo?
Jaz sem samo povedala kako je pri nas, tud z možem sva se o tem velik pogovarjala, že pred 25 leti, ko sem sem prišla, ok?

Pa saj je logično. Iz nekdanje ogromne kmetije je denimo vsak od petih otrok dobil, poverbal vsaj eno parcelo. Hcere so se pomozile imajo nove priimke, v zgornjih stukih bivakirajo ze ta mladi in je to to o cemer pises. Ce je pa se vec generacij nazaj, pa enako. Grozljivo, da nista odsla na svoje. Se strinjava?
[/quote]
Nič se ni delilo, grunt je šel prvorojencu ostali pa od doma ali pa doma kot pomoč novemu gospodarju.

Tako kot so že drugi zapisali, so ljudje dedovali zemljo in si pač tam ustvarili dom. Zato imaš potem ogromno ljudi z istim priimkom v eni vasi. Ampak ženo (oz. soproga) so si pa običajno našli v dugi vasi, v sosednji dolini in podobno. Saj včasih se je zgodilo, da so se med seboj poročali bratranci, ampak običajno pa to nikakor ni bilo. Vsaj v dobro in srednje dostopnih krajih ne (govorim za Gorenjsko). So kar dobro vedeli, s kom so v sorodu (tja do drugega kolena) in se s temi ljudmi niso poročali.

Kolikor vem, je bil včasih v Sloveniji običaj, da je kmetijo podedoval en sin, ostali so se pa morali znajti kako drugače.

Pa saj je logično. Iz nekdanje ogromne kmetije je denimo vsak od petih otrok dobil, poverbal vsaj eno parcelo. Hcere so se pomozile imajo nove priimke, v zgornjih stukih bivakirajo ze ta mladi in je to to o cemer pises. Ce je pa se vec generacij nazaj, pa enako. Grozljivo, da nista odsla na svoje. Se strinjava?
[/quote]

V bistvu ne.

Kolikor vem, je bil včasih v Sloveniji običaj, da je kmetijo podedoval en sin, ostali so se pa morali znajti kako drugače.
[/quote]

Še to: ker sta si moja zapisa na prvi pogled kontradiktorna, moram dodati še, da zgornji zapis velja od prejšnjega stoletja dalje, ko so ljudje dejansko dedovali zemljo (tudi hčere) in se je zato zemljo razdelilo med potomce. Drugi zapis velja pa za kar nekaj stoletij pred tem.

Poroke med sorodniki so bolj obsodili/omejili, ko je Cerkev pridobila na moči. Pred tem pa so se kar poročali med seboj, ne tako redko. Seveda ne ravno brat in sestra ipd., daljne sorodstvo pa.

Komu se ti lazes? Sama sebi ker se zelis dvigniti po stanu v katerega si zdaj zapadla s prihodom na vas?in ko se v mestu porocita dva iz iste ulice ?
[/quote]

Si ti čist ok?
Te je tale debata mogoče osebno prizadela al kaj si šel na tak primitiven nivo?
Jaz sem samo povedala kako je pri nas, tud z možem sva se o tem velik pogovarjala, že pred 25 leti, ko sem sem prišla, ok?
[/quote]
Butara primitivna si ti pa to se ni najhuj si se neumna zraven s tem namigovanjem zgoraj v navednicah;nima mene kaj odebno prizadeti izviram z vasi in poznam stvari in je tako kot sem ze zgoraj napisal in se tarci ti je lepo razlozil ce te ps zanima kako so se porocali med sabo idi do vasega zupnika in ti bi dal knjige na mizo tam je vse zapisano;sorodstvene vezi so razpitegnjene?ti povem lasten primer sosedi cez cesto in jaz smo si v sorodu ja; moj pradedek in njen pradedek sta bila polbrata in vsi se vedno imamo po njima priimek;pa pazi nihce id nad se ni s kom intimno vezsl vetejo nas zgolj priimki in dejstvo da ostajamo ze generacije v isti vasi (nejateri) vecina se je pa izelila

Pri moževemu očetu so imei kmetijo, bilo je 6 sinov. Najstarejši je prevzel kmetijo ostalih 5 pa je na obrobju posestva dobilo cca 1000 kvadratov zemlje/parcele. Tako so si vsi zgradili hiše in so med sabo skoraj sosedje.

Malo cinizma? 😉
Dejansko pa je bilo tako. V zakotnih delih naše države so se poročali med seboj. Zdaj, ko so avti, pa ko ni služb in se s kmetijo ne preževi se pač selijo drugam in množijo še z drugimi. Rezultat je pa viden, mar ne… čeprav geni, slabi, se pa vlečejo v naslednjo generacijo…
[/quote]
Bulšit. Ženit so se hodili vsaj par vasi stran. Šranganje in podobne običaje poznaš? Enaki priimki v vasi pa so lahko dejansko posledica verbanja in razkosavanja kmetij oz, zemlje. To imaš tudi v ravnini, ni treba lest v breg.
[/quote]

Nič bulšit. Par vasi stran je pomenilo v radiusu 10 km in nič več. Vse običaje poznam. Poznam pa tudi ljudi iz vasi v JZ, J in JV slo, ki so posledica takšnih zakonov.
Kar se razkosavanja kmetij tiče pa je to šele po 2. sv. vojni zaradi zakona, ki to omogoča, oz. če je bila kmetija zaščitena to ni bilo mogoče. Pa še zaradi starih navad je šla kmetija najstarejšemu sinu. Tako, da je bilo teh razkosavanj zelo malo.

Cerkev je pridobila na moci prd 1000 leti in ce se ne motim poroke med daljnimi sorodniki so dovoljene tudi v tem casu; tu sr namiguje na poroke med brati in sestrami tega sigurno ni bilo