Prvi zmenek … in tudi zadnji
Spoznate žensko ali moškega. Sta si zanimiva ali privlačna. Se parkrat slišita po telefonu,
ter se dogovorita za srečanje – prvi zmenek.
Kaj bi vas na tem prvem zmenku tako odbilo (obnašanje ali videz), da se ne bi želeli nikoli več dobiti s tem potencialnim “partnerjem”?
Oz. tisti, ki ste bili na zmenku, zakaj se niste želeli ponovno dobiti s to osebo?
Kaj vas je tako zmotilo, da ste to osebo “odpikali”?
Če mi fizično ni potegnil, pa je bil sicer prijazen, sem mu ponavadi dala tudi drugo priložnost. Če mi ni bil fajn ne po obnašanju, ne fizično in še sploh če se nisva imela kaj pogovarjat, ni bilo več zmenka…
Prav tako ga ni bilo, če sem kasneje dobila kakšno čudno blesavo sporočilo od njega, ali če ni plačal prve pijače.
Edino, kar me je zmotilo, je bilo pač to, da ni bilo iste energije, kot med dopisovanjem. Predstavljal sem si jo popolnoma drugače, kot je bila potem v živo. Čeprav sva skupaj preživela nekaj uric, se nisva poštekala in to je to. Zamer nobenih, motilo me ni nič konkretnega, razen tega, da pač ni bilo energije.
Če “nabavljate” partnerje tako kot trgovsko blago v samopostrežbi, potem se s predhodniki strinjam. Potem vsako odstopanje od zamišljenih lastnosti lahko deluje vsaj motilno, če ne že odklonilno. Bistvo partnerstva pa je v stalnem spreminjanju in prilagajanju celoti, ki funkcionira. Obeh. Za kaj takega pa moraš najprej človeka spoznati v različnih situacijah. Vse ostalo je samo ogled blaga na polici….
Potem se pa ljudje sprašujejo, zakaj so še vedno sami. In zakaj tisti drugi pa niso. Morda zato, ker življenje jemljejo kakršno je, ne pa kakršno so nam sugerirali mediji in internet? Ker jim ne manjka spontanosti? Ker ne secirajo naključij s kirurško natančnostjo?
Privlačen pred srečanjem mi ni nihče bil, ker moram najprej osebo videti v živo, da mi je privlačen. Saj to govorimo o internetnih zmenkarijah?
Na zmenku pa je različno:
– se obnaša kot cepec (deje neumestne pripombe in kao misli, da je duhovit)
– pogovor preprosto ne steče, vsak je nekako na svojem “vrhu”
– je ekstremno tih in se skoraj nič ne pogovarja, razen kakšnih enozložnic (takšni so še posebej problematični, saj so do sedaj vsi, brez izjeme, bili zelo zagreti zame in kasneje zelo težili)
– ima popolnoma drugačen humor od mene
Naj še omenim, da sem spoznala tudi fante, s katerimi smo se sicer super ujeli v pogovoru, a nekako ni bilo tiste kemije. Vse skupaj je podobno klepetu s prijateljico, kjer si imaš zelo dosti za povedat, a privlači te nič ne.
No comment :)[/quote]
Hehe…sem prav čakala, da se en zapiči v tole. Kdo pa naj plača prvo pijačo..če me tip povabi na pijačo…a naj jo potem sama plačam, al kako??? Ko prijateljico/prijatelja povabiš na kavo, potem izgleda pričakuješ, da jo bo sam-a plačal-a???
Govor je o PRVI pijači, ne o ostalih 259-ih. Kasneje je plačevanje stvar dogovora… Če pa že prvič pogrne kot “gentelman”, potem nima več kaj praskat.
No comment :)[/quote]
Hehe…sem prav čakala, da se en zapiči v tole. Kdo pa naj plača prvo pijačo..če me tip povabi na pijačo…a naj jo potem sama plačam, al kako??? Ko prijateljico/prijatelja povabiš na kavo, potem izgleda pričakuješ, da jo bo sam-a plačal-a???
Govor je o PRVI pijači, ne o ostalih 259-ih. Kasneje je plačevanje stvar dogovora… Če pa že prvič pogrne kot “gentelman”, potem nima več kaj praskat.[/quote]
Tole se morjam strinjat, čeprav nimam nič proti breskvici in je najbolj skulirana punca na forumu. Sicer pa tudi sam vedno plačam prvo pijačo in si niti ne predstavljam, da bi bilo drugače.
Sem bila na nekaj takih zmenkih, nič ni bilo konkretnega narobe z moškimi, bolj so bile problem kake druge stvari, recimo prevelika pričakovanja na prvem zmenku ali pa to, da si pač nismo bli ne vem kak všeč, pomanjkanje energije, kemije…, no zadnji tak zmenek pa traja že leta in leta, čeprav je skoraj vedno tako da si človeka malce drugače predstavljaš kot je v resnici, pa vendar na koncu se že kr hitro pokaže ali bo to šlo kam naprej ali ne….
Vonj po psu? Kaj takega tudi obstaja? no to pa še nisme doživela, tudi mislim da malo pretiravaš. Vonj po psu.. đizus[/quote]
Eni imajo zelo košate pse, ki jih za povrhu še ne perejo prav pogosto in potem se navzamejo tega vonja, imaš pa tudi take, ki se s takim psom crkljajo (ga objemajo, mu pustijo, da skače na njih).
Pa nobena da bi razumela kaj sem prej napisal. Še vedno prisegate na vnaprej opredeljene vzorce.
Dajmo drugače. nonstop tukaj beremo vprašanja prestrašenih, kako se obnašati na razgovoru za zaposlitev. Verjetno 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi meni, da na tovrstnem razgovoru ni dobro biti “on sam”, ampak želijo biti tisti trenutek nekdo drug, nekdo, ki bo zainteresiral delodajalca. Z narejenim vedenjem, z naučenimi triki, z izmišljenimi podatki.
Trdim, da se identično dogaja večini odraslih, ko odidejo na prvi zmenek. Breme je strahotno, nihče ne želi zavoziti, zato se oklepajo (večinoma napačnih) predpostavk, ki naj bi jim izboljšale možnosti. Zato tisto tam in takrat niso oni, ampak povzetek svoje predstave o tem, kaj naj bi nasproti sedeči želel na njih videti. Nekdo se ponesrečeno dela mačota, nekdo romantika, nekdo pametnega…. V glavnem tisto kar predstavljajo, definitivno niso oni. Zato je ocenjevanje po tovrstnem prvem zmenku idiotsko. Naj pri tem pripomnim, da pa ne gre vso gnojnico zliti samo na glavo nespretnemu nesrečniku. Ker če ve v stilu žirije na “Slovenija ima talent” ocenjujeto kandidata za svojo bodočnost že na prvem zmenku, je tudi z vami nekaj hudo narobe. In morda niti ne zaslužite tistega, ki se pred vami pravkar nekaj trudi….
Še najbliže možnim izjemam bi bil zapis Fleksije. Pa tudi tam… hja…. vem za tipa, ki mu je na prvem zmenku od hudega stresa dobesedno curljal pot iz čela. Pa sicer čisto normalno funkcionira in je uspešen. Vem tudi za tipa, ki sicer ni alkoholik, ampak je od strahu pred zmenkom ruknil dva šnopca…. Zato na prvem zmenku zaprite katalog zahtevanih lastnosti in ga, če je že nujno, odprite po petem. Pa ne iščite vaše verzije popolnosti, ker je tudi same ne izpolnjujete, niti vaši najbližji ne, pa jih imate vseeno rade.
Pa uspešen lov 🙂
Vonj po psu? Kaj takega tudi obstaja? no to pa še nisme doživela, tudi mislim da malo pretiravaš. Vonj po psu.. đizus[/quote]
Eni imajo zelo košate pse, ki jih za povrhu še ne perejo prav pogosto in potem se navzamejo tega vonja, imaš pa tudi take, ki se s takim psom crkljajo (ga objemajo, mu pustijo, da skače na njih).[/quote]
No in da je mera polna, se niti stuširajo ne. Kakršen odnos do sebe, tudi do psa.
Oprosti, ampak ni primerjave z zmenkom ali razgovorom. Na razgovor vsaj v večini primerov greš v neko popolnoma neznano okolje in govoriš s popolnoma neznanimi ljudmi, ki te sprašujejo vprašanja katerih odgovori bodo odločali o temu, ali boš podpisal pogodbo ali ne.
Pri zmenku pa greš ven z osebo, s katero si si menda prej že izmenjal vsaj 3 stavke ali se celo slišal po telefonu. Da ne omenim, kako se nekateri dolgo tipkajo in recimo moškemu na drugi strani ni prav nič nerodno sogovornico spraševati recimo o sexualnih zadevah ter takšne in podobne podrobnosti.
Od moškega, ki ima jajca vse to spraševati v virtuali, tudi pričakujem, da ne bo imel nekih zadržkov in problemov tudi v reali in ne bo od njega steklo hektolitre znoja ali da bi moral nujno prej zvrniti kakšen vrček. Ker potem je že vse skupaj en popolni fejk in so ti tipi ene navadne posrane riti, skrite za ekrani, ki v živo prav ničesar ne upajo, ampak so le na netu velemogočni. Sori, ampak takšna moška mevža pa potem že avtomatsko odpade kot partner. Vsaj zame.
Sama vem, da si po netu tipkam, po telefonu govorim in na srečanju v živo sem vedno enaka oseba. Brez nekih olepšav in če sem čisto iskrena, se nikoli ne trudim narediti nekega WAU vtisa na prvem zmenku. Oblečena grem kot bi šla oblečena na čvek s prijateljico, šminkam se tako nikoli ne in tudi obnašam se tako, ko se vedno in se ne nekaj umetničim, če pač to nisem jaz.
Sploh ne vidim pomena v tem, da se bi nekaj delala kar nisem za prvi zmenek, ker se bi ob morebitnih večkratnih zmenkih tako ali tako videlo, da se nekaj sprenevedam, če bi se. Isto seveda pričakujem tudi od nasprotne strani- da je takšen, kot je in da ne nekaj igra.
Eni imajo zelo košate pse, ki jih za povrhu še ne perejo prav pogosto in potem se navzamejo tega vonja, imaš pa tudi take, ki se s takim psom crkljajo (ga objemajo, mu pustijo, da skače na njih).[/quote]
No in da je mera polna, se niti stuširajo ne. Kakršen odnos do sebe, tudi do psa.[/quote]
In ti na prvem zmenku, kjer si od njega odmaknjena pol metra, ne zavohaš na primer njegovega švica, ampak zavohaš njegovega…psa? Omg, saj zato pa ste same…….
Včasih mi je res nerodno, da sem ženska, sploh ko vidim, kakšne se tukaj zbirate……
Za tipe so taki zmenki stresni, saj imajo ženske več ali manj vse niti bodočnosti v svojih rokah, posebej če se tipu ženska dopade in zaradi tega zna bit, da izpade nerodno, ko se dobita v živo. Poleg tega imajo ženske vedno dosti izbire, tako, da so že v prvih kontaktih, če jo kaj zmoti na modelu s katerem se dobita že z mislimi pri drugem kandidatu. Za moške bi bilo najbolje, da se preprosto ne trudijo in ne hodijo na take zmenke saj s tem samo ponižujejo moški rod, to se navsezadnje vidi tudi po teh zapisih tukaj s strani žensk in navsezadnje tudi drugje, kar se prvih zmenkov tiče. Zadnje čase sem pogledal ene par riality šovov in opazil katastrofalno obnašanje žensk v njih, žal je v reali tudi tako nekako. V teh primerih so ženske kot črne vdove, ki samce (tipe), ki jih nategnejo odvržejo. Še tisto, kar kakšnemu tipu rata zapecat, so bolj ženske, ki se šlepajo zaradi pomoči, ki jo potrebujejo za reševanje svoje existence. V tem primeru so ženske fleksibilne, kar se teh zmenkov tiče.
Hehe…sem prav čakala, da se en zapiči v tole. Kdo pa naj plača prvo pijačo..če me tip povabi na pijačo…a naj jo potem sama plačam, al kako??? Ko prijateljico/prijatelja povabiš na kavo, potem izgleda pričakuješ, da jo bo sam-a plačal-a???
Govor je o PRVI pijači, ne o ostalih 259-ih. Kasneje je plačevanje stvar dogovora… Če pa že prvič pogrne kot “gentelman”, potem nima več kaj praskat.[/quote]
Tole se morjam strinjat, čeprav nimam nič proti breskvici in je najbolj skulirana punca na forumu. Sicer pa tudi sam vedno plačam prvo pijačo in si niti ne predstavljam, da bi bilo drugače.[/quote]
Ja sej sej je lepo da moski placa, samo ni to pogoj da ce be placa da nebi sla nikoli vec z njim na zmenek 🙂
Ko prijateljico povabim na kavo pa je cisto vseeno kdo placa, enkrat jaz enkrat ona, 3x jaz 3x ona, pac nimamo doloceno 🙂 dostikrat se tudi srecamo u barcku mimogrede, pa pac placa kdor placa 🙂
Ena stvari, ki je mene zmotila že pred zmenkom, je bila ta, da človeka nikakor nisem mogla dibiti na spoznavno sečanje. Pri večini moških vedno neki izgovori… Ok, kakšen je najbrž bil tudi vezan, ampak mnogi so bili pa po mojem mnenju pač čudni. In ko sva se takole dogovarjala kakšen teden in ni kazalo na napredek, sem pa dejasnko že imela v mislih kakšnega drugega.
bila pa je ena izjema. En dečko je tudi prelagal srečanja, več kot en mesec. Ampak kar nekako sem vzrajala pri čakanju na ta prvi zmenek. In evo ga…spoznavno srečanje sem le dočakala (priznam sicer, da sem vmes tudi šla še na ena dva druga zmenka)…. in s tem dečkotom sva že nekaj let skupaj. Očitno se v izjemnih primerih izplača malo počakati. :-))
Jaz sem v času zmenkarij prek spleta šla s parimi ven in naletela tudi na tipa, ki je v pol ure, kolikor sem zdržala z njim, spregovoril 3 besede in se je samo hahljal zraven. Ok, sem rekla, mu očitno nisem všeč. Ampak potem pa kmalu sporočilo kako se je imel krasno in če lahko zmenek ponoviva. Jaz sem bila povsem frapirana in sem ga vprašala, če je prepričan, da kontaktira isto osebo s katero ni prej praktično nič spregovoril, pa je napisal, da je imel tremo. Zato sem privolila v nov zmenek. Po 15. minutah čakanja, ko se ni niti prikazal, niti sporočil po telefonu, da zamuja, sem popila svojo kavo in šla. Na njegove kasnejše klice in sporočila nisem več odgovarjala.
Drugi, ki je naredil zelo slab vtis na prvem zmenku je imel pa čisto črno za nohti. Ok, se zgodi. Ampak še preden sva se dogovorila za drugi zmenek, je pa klical, da jima službene opravke na našem koncu in da rabi prenočišče. Sem mu dala telefonske številke od penzionov v bližini in potem me je klical, če lahko pridem do njega, ker v tistem penzionu ne dovolijo izhodov po 22. uri. Nisem šla, hehe.
Aja, z enim sem šla pa v kino. Sva gledala komedijo in on se je smejal na ves glas, obenem me je pa vsake toliko še tresnil po stegnu kot da sva dva tipa na nekem pikniku. Luštn. Si je pustil častit tako kino karto kot pijačo potem. Tudi v tem primeru sem bila prepričana, da to počne zato, ker mu nisem všeč, ampak je potem imel še neke želje po zmenkih, ker se je imel menda fino. Itak.
V glavnem, kar hočem rečt je, da so vse sorte ljudje na svetu in da je fino, če pred zmenkom prebereš vsaj kakšne so osnovne manire – da prideš umit, si vljuden, nevsiljiv, poslušaš in tudi poveš, nenapisano pravilo je pa tudi, da moški prvič plača pijačo (žal, ampak tako je še vedno).
Vsekakor mora biti pa kemija med dvema, da si želiš ponovnega zmenka. Jaz s takim, ki se nikakor nisva mogla ujet prvič, razen v redkih izjemah, nisem več šla.
Forum je zaprt za komentiranje.