Empatija?
Kaj menite- je lahko človek res lahko tak, da pozabi na tebi pomembne stvari? Da pozabi na tvoj rojstni dan, obletnico, zate pomembne dogodke, celo njemu pomembne datume? Pa NE zato, ker mu ne bi bilo mar, ampak pravi, da on preprosto tak je. Da pozabi tisto, kar jaz hranim trdno v zavesti in se čudi, kako vse držim v spominu.
Sama sem zelo skrbna- rada se spomnim malih stvari, presenetim. Ne le njega, tudi druge meni bližnje. Pravzaprav tako delujem že od nekdaj, ne rabim se trudit za to. In taki ljudje, ki se npr. spomnijo na malenkost, ki so jo enkrat v preteklosti pred njimi omenil omenil, potem pa te presenetijo, tudi meni padejo v oči, to mi očitno ogromno pomeni.
Veliko mi pomeni, če se človek spomni na moj rojstni dan, čeprav mi rojstni dan kot tak (v smislu ceremonije, daril,..) ne pomeni veliko. Zdi se mi, da se s tem spomni NAME, na stvari, ki meni veliko pomenijo, torej se zna vživeti v mene. Bolj kot suhiparen datum gre za empatijo, doživljanje drugega. Tu res zaškripa. V 6 letih se je pravočasno- isti dan, takoj ko sva se videla- spomnil enkrat.
Seveda, gre za mojega fanta. Ogromnokrat sem mu povedala, koliko mi kaka stvar pomeni, pa se še vedno nič ni spremenilo. Bi rad, pa pravi, da ne počne tega, ker mu ne bi bilo mar, mu je hudo, ampak ker tak preprosto je.
Mi preostane le to, da pozabim, da bo kadarkoli imel ta občutek za drugega?
Ja to tak je….
Jaz sem zelo podoben temu glede pozabljanja….
jaz vem svoj rojstni dan (pač ker tega res težko pozabiš ane) pol pa se že kar konča…. običajno se spomnim kdaj majo starši rojstni dan ampak to ko rečejo ”v nedeljo je kosilo za mamin rojstni dan” in potem mislim pol ure al ma ta datum rojstni dan al oni al tretji…
Mislim da lahko to samo pozabiš… ker mene so tudi drkali s tem sem se moral UČIT kdaj ma kdo rojstni dan pa sem po 1 tednu vse pozabo…
pač enim to ni pomembno… sploh pa je rojstni dan smešen… ker stara si vsaj nekaj mesecev več in noben neve točne minute tvojega prihoda na ta svet (kdaj je točno začel bit srček!)
rojstni dan je vbistvu komercializirana stvarca da pač nekaj dobiš in se počutiš pomembno!
Kaj pa tvoja empatija? Zdi se, da tudi ti njega ne razumeš v tem, da njemu ti datumi niso pomembni. Zdi se, kot da ga želiš spremenit, kot da želiš, da bi bil drugačen. Misliš, da je njemu to prijetno?
Ker gre za tvojega partnerja in ker si mu povedala, koliko ti to pomeni, bi se lahko potrudil. Danes res ni problem, imaš sto in eno možnost opomnikov. Sploh ni treba, da bi si vse zapomnil, če je v tem fora. Ampak njemu je bolj lagodno, da reče da pač tak je. Ok, je tak, ampak ve tudi za tvoje želje, a ne. In nekomu voščiti ob rojstnem dnevu res ni napor ali neko hudo prilagajanje. Deluje po principu, da je moški in se nekako pričakuje, da mu ni mar za te stvari in da se lahko tako obnaša. Mene bi skrbelo, ker tip ne naredi nič v tej smeri, da bi ugodil tebi kot parnerki in sicer pri malenkostih. Kaj bo šele, ko se bo treba res prilagajat, usklajevat…bo spet rekel, da on je pač takšen?:)
Ni preprosto tak 😉 Njemu samo nisi toliko pomembna kot si ti želiš biti zato “pozabi”….
Verjetno ne pozabi plačat položnice, ker SO POMEMBNE, na njih se spomni, ker ve kaj bo sledilo, če to “pozabi” oz mu storitev, ki jo dobi ko plača nekaj pomeni. Tvoje “storitve” so mu pa bolj ali man samoumevne in za njih ne rabi utrujat svojega spomina. To kaže na to kakšen odnos ima do tebe in ta reč te bolj mori kot pa tisto darilo, ki ti ga je “pozabil” dat, a ne?
In kakor si dala naslov tej temi je to tudi vzrok njegovih težav (sedaj vajinih). Kot otrok ni imel pogojev v katerih bi lahko razvil to sposobnost, ker so mu v vsem preveč nastrezali, verjetno mama in sedaj tudi vse druge ženske dojema na tak način – kot samoumevne. Tega se niti sam ne zaveda zato pravi, da tak pač je.
Ti mu lahko prijazno poveš, da naj to popravi, bolje rečeno ustvariš pogoje v katerih se bo trudil spomnit takih stvari, bo bolj pozoren do tebe (sicer malo dvomim, da imaš kake uporabne/učinkovite vzvode v rokah, da se ga lahko lotiš prevzgajat) ali si pa poiščeš nekoga, ki mu bo malo bolj mar zate on bo pa mogoče po verižni seriji razočaranj, ki jih bo doživel od deklet, le spoznal za kaj se splača potrudit, se spomnit določenih datumov/obletnic, razen če ne bo prej naletel na kako tako, ki bo to, da mu ni mar zanjo, vzela za samoumevno, ker tako pač je… že od nekdaj 😉
Kot sem rekla- ni pomemben rojstni dan kot tak, pomembno je, da to meni nekaj pomeni. Ko ima on kak pomemben dan, si ne predstavljam, da bi pozabila. Da bi ga šele zvečer ali drugi dan vprašala, kako je bilo. Pa me ni zanimal rezultat, zanimal me je on, kako se je on ob tem počutil, kaj doživljal.. Ker je to njemu veliko pomenilo, je zato tudi meni.
Saj ne gre le za rojstni dan..
In ne On_, jaz vem in čutim, da sem mu pomambna. In pozabi tudi na ogromno drugih stvari, tudi na položnice, verjemi. 🙂
Kako to čutiš/veš? :/
Ne vem, če je meni neka stvar pomembna potem sem pozoren na vse tisto kar je povezano s tem. Simpl.
Mogoče so bile položnice slaba primerjava pa vendar mislim, da razumeš kaj sem želel povedat?
Pravi obraz kaže že sedaj 😉 samo sedaj se ga da še gledat…. oz še ne ve kaj gleda/kaj vse to pomeni 😉
Ko bo nekoč tu še kup obveznosti, ki jih bo on “pozabil” bo pa zadeva malo težje prebavljiva…. 🙁
Pri mojemu kolegu se je tako začelo…ni se spomnil ničesar, partnerka ga je s časom celo zbujala, da ni zamudil v službo. Plačevanje položnic, urejanje ostalih dokumentov je bilo vse na plečih ženske, ker on je bil pač tak, da se ni kaj dosti oziral na datume. Doma mu je bilo vseeno ali je stanovanje čisto ali ne. Na koncu je celo rekel, da je njemu pač vseeno ali se odnaša smeti, sesa, pomiva posodo…če je partnerki to pomembno in ji je mar, naj dela to sama. In je delala, ker ni zmogla živeti v takšni brezbrižnosti. Nato se je začelo še pri njunem intimnem odnosu. Njemu je bilo vseeno ali se imata še kdaj rada ali ne. On je imel največ dela le s sabo. Partnerka je bila po njegovem tisti trn v peti, ki je kar naprej utrujala z nepomembnimi stvarmi. Sam se ni bil pripravljen niti malo prilagoditi, ker on je pač tak kot je:). No, zdaj sta srečno ločena:).
To se ne dogaja za vsako stvar, ne pravim, da je vedno tako. Se pa je velikokrat zgodilo, da je pozabil na, meni pomembno stvar. Da ponazorim še “drugo stran”: ne zanemarja me, v bistvu se je v vseh teh letih on bolj prilagodil meni kot jaz njemu. Nikoli še ni zamudil v službo, čeprav gre vedno res “last minute”, stanovanje čistiva skupaj. Seks je super, vedno poskrbi zame. Zjutraj nama vedno pripravi zajtrk (ker sem jaz čisto anti-jutranji človek), velikokrat gre sam od sebe v trgovino, če kaj zmanjka. Popravi vse, kar doma ne štima (tehnik pač), čeprav ga je na kako stvar potrebno npr. večkrat opomniti. Kak dan, ko sem utrujena, mi skuha večerjo. Sam od sebe mi natanka avto.. Itd.. Torej- ni nepozoren, površinski, brezbrižen.
In je problem v tem, da se še vedno ni dovolj prilagodil tebi.
Bi se moral v vsem ?[/quote]
Govorim o malih stvareh in tudi on je bolj prilagodljive sorte, nasploh, in je to naredil bolj kot ne “mimogrede”, ni se nekaj trudil prilagajati (njegove besede). A zdi se mi, da ta empatija seže dlje, saj ne razmišljam le za danes, ampak tudi za nekega dne, kjer ne bi šlo le zame.. Ne predstavljam si, da pozabi na otrokov rojstni dan, na njegov pomemben dan (pa naj bo nastop, tekma, karkoli že)..
Če prav razumem, ti želiš iz njega stistni maksimum. :)) Da bo na koncu že lahko napovedoval prihodnost? 😉
In je problem v tem, da se še vedno ni dovolj prilagodil tebi.
Bi se moral v vsem ?[/quote]
Govorim o malih stvareh in tudi on je bolj prilagodljive sorte, nasploh, in je to naredil bolj kot ne “mimogrede”, ni se nekaj trudil prilagajati (njegove besede). A zdi se mi, da ta empatija seže dlje, saj ne razmišljam le za danes, ampak tudi za nekega dne, kjer ne bi šlo le zame.. Ne predstavljam si, da pozabi na otrokov rojstni dan, na njegov pomemben dan (pa naj bo nastop, tekma, karkoli že)..[/quote]
Morala boš dojeti, da smo ljudje različni in so nam pomembne različne stvari. Tebi eno, njemu nekaj drugega.
Tako, kot se je on prilagajal tebi, da je zadostil tvojim željam, tako se je treba tudi tebi njemu prilagajati.
Ti pa pričakuješ, da bo tako razmišljal kot sama, ker boš le tako imela občutek, da je pravi oziroma popoln moški, ki se ga splača imeti rada.
To se ne dogaja za vsako stvar, ne pravim, da je vedno tako. Se pa je velikokrat zgodilo, da je pozabil na, meni pomembno stvar. Da ponazorim še “drugo stran”: ne zanemarja me, v bistvu se je v vseh teh letih on bolj prilagodil meni kot jaz njemu. Nikoli še ni zamudil v službo, čeprav gre vedno res “last minute”, stanovanje čistiva skupaj. Seks je super, vedno poskrbi zame. Zjutraj nama vedno pripravi zajtrk (ker sem jaz čisto anti-jutranji človek), velikokrat gre sam od sebe v trgovino, če kaj zmanjka. Popravi vse, kar doma ne štima (tehnik pač), čeprav ga je na kako stvar potrebno npr. večkrat opomniti. Kak dan, ko sem utrujena, mi skuha večerjo. Sam od sebe mi natanka avto.. Itd.. Torej- ni nepozoren, površinski, brezbrižen.[/quote]Če je pa drugje vse tako ok potem pa vzemi v zakup to, da on ne praznuje teh “praznikov” in se tudi ti ne rabiš obremenjevat s tem, da mu na določene dneve izkazuješ še posebno pozornost.
Naj bo dovolj, da poješ to kar on skuha za zajtrk…. 😉
Pozdravljeni.
Na temo empatija v otroštvu delam diplomsko nalogo. Zanima me predvsem to, ali starši načrtno spodbujajo razvijanje empatije pri svojih otrocih in ali se to načrtno razvijanje razlikuje med spoloma ter med različnimi starostnimi obdobji. Zato bi prosila vse starše, ki imajo na razredni stopnji (od 1. – 5. razreda), da izpolnijo vprašalnik na spodnji povezavi. Vprašalnik je res kratek, tako da vam ne bo vzel veliko časa.
Že vnaprej najlepša hvala. 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.