Empatija?
Sposobnost čutenja in poistovetenja se privzgoji ravno tako kot se privzgoji aroganco pri kateri namenoma spregledaš kako nekdo poleg tebe trpi.
Seveda so nekateri bolj “nadarjeni” kot drugi saj tudi občutka za glasbo nimamo vsi enako razvitega, a če te tastari niso naučili niti na eno struno brenkat ampak si vedno vse strune potrgal…potem žal ne bo nikoli nič z igranjem.
To si razlagam, kot da nam, nepomembnim tujcem, kažeš drugo plat. A še vedno je ta plat del tebe.
Tudi to si ti. Ta vloga ali del celotne življenjske vloge in menim, da prav tako pride do izraza v reali, ko nekoga začneš dojemati kot nepomembnega človeka, ki mu ni mar zate.
Oziroma, mu naj ne bi bilo, po tvoji trenutni razlagi.
Izredno pomembni?
To ravno ne je pa človek lahko vseeno ematičen do njih, se ti ne zdi?[/quote]
Ob prvi priliki dokaži pri frutolinotu:)))). Primer: če je nekdo pijanec in otresa svoja alkoholna usta na netu…zakaj bi se postavila v njegovo kožo? Da me odnesejo alkoholni hlapi?:)))[/quote]
Ti si sedaj posplošila kot, da so vsi Frutolinoti…. :/
Daj no, saj nisi res tako hladna…. 😉
To si razlagam, kot da nam, nepomembnim tujcem, kažeš drugo plat. A še vedno je ta plat del tebe.
Tudi to si ti. Ta vloga ali del celotne življenjske vloge in menim, da prav tako pride do izraza v reali, ko nekoga začneš dojemati kot nepomembnega človeka, ki mu ni mar zate.
Oziroma, mu naj ne bi bilo, po tvoji trenutni razlagi.[/quote]
Ta forum ne jemljem z vso resnostjo, tako kot recimo ti. V tem je vsa razlaga.
Ob prvi priliki dokaži pri frutolinotu:)))). Primer: če je nekdo pijanec in otresa svoja alkoholna usta na netu…zakaj bi se postavila v njegovo kožo? Da me odnesejo alkoholni hlapi?:)))[/quote]
Ti si sedaj posplošila kot, da so vsi Frutolinoti…. :/
Daj no, saj nisi res tako hladna…. ;)[/quote]
Poskušala sem ti vzbuditi občutek tega, kar želiš zagovarjati.
Sposobnost čutenja in poistovetenja se privzgoji ravno tako kot se privzgoji aroganco pri kateri namenoma spregledaš kako nekdo poleg tebe trpi.
Seveda so nekateri bolj “nadarjeni” kot drugi saj tudi občutka za glasbo nimamo vsi enako razvitega, a če te tastari niso naučili niti na eno struno brenkat ampak si vedno vse strune potrgal…potem žal ne bo nikoli nič z igranjem.[/quote]
Privzgoji se. Vendar ne namenoma, ampak:
Ti si sedaj posplošila kot, da so vsi Frutolinoti…. :/
Daj no, saj nisi res tako hladna…. ;)[/quote]
Poskušala sem ti vzbuditi občutek tega, kar želiš zagovarjati.[/quote]
Lahko ti prišepnem, da sem tudi do njega tak kakor zagovarjam, se zadržujem, ker se mi na nek način fant smili v svoji bedi, ki se je niti ne zaveda zato ga itak ne boli in ničesar ne ukrene. Niti nikoli ne bo.
Lahko bi pa pometal z njim ampak škoda si rok mazat s takimi. :/
To si razlagam, kot da nam, nepomembnim tujcem, kažeš drugo plat. A še vedno je ta plat del tebe.
Tudi to si ti. Ta vloga ali del celotne življenjske vloge in menim, da prav tako pride do izraza v reali, ko nekoga začneš dojemati kot nepomembnega človeka, ki mu ni mar zate.
Oziroma, mu naj ne bi bilo, po tvoji trenutni razlagi.[/quote]
Ta forum ne jemljem z vso resnostjo, tako kot recimo ti. V tem je vsa razlaga.[/quote]
Dvomim, da je odgovor tako preprost 🙂
Sposobnost čutenja in poistovetenja se privzgoji ravno tako kot se privzgoji aroganco pri kateri namenoma spregledaš kako nekdo poleg tebe trpi.
Seveda so nekateri bolj “nadarjeni” kot drugi saj tudi občutka za glasbo nimamo vsi enako razvitega, a če te tastari niso naučili niti na eno struno brenkat ampak si vedno vse strune potrgal…potem žal ne bo nikoli nič z igranjem.[/quote]
Privzgoji se. Vendar ne namenoma, ampak:
[/quote]
Na vem kaj si želel povedat?
Navezanost na starše ni dovolj za razvoj empatije pri otroku.
To si razlagam, kot da nam, nepomembnim tujcem, kažeš drugo plat. A še vedno je ta plat del tebe.
Tudi to si ti. Ta vloga ali del celotne življenjske vloge in menim, da prav tako pride do izraza v reali, ko nekoga začneš dojemati kot nepomembnega človeka, ki mu ni mar zate.
Oziroma, mu naj ne bi bilo, po tvoji trenutni razlagi.[/quote]
Ta forum ne jemljem z vso resnostjo, tako kot recimo ti. V tem je vsa razlaga.[/quote]
Saj ne govorimo o resnosti Fiši… 😉
Sposobnost čutenja in poistovetenja se privzgoji ravno tako kot se privzgoji aroganco pri kateri namenoma spregledaš kako nekdo poleg tebe trpi.
Seveda so nekateri bolj “nadarjeni” kot drugi saj tudi občutka za glasbo nimamo vsi enako razvitega, a če te tastari niso naučili niti na eno struno brenkat ampak si vedno vse strune potrgal…potem žal ne bo nikoli nič z igranjem.[/quote]
Ena je obzirnost, prijaznost, skrb, obcutek za pravicnost…. No tisto da ti ni vseeno za socloveka se ne vzgoji. Sportnik, slikar, glasbenik lahko postane vsak ki se temu dovolj posveca in ima doma (starsi) dovolj podpore. Ampak brez tistega talenta bo dosegel samo doloceno stopnjo.
Pravim da ima clovek nekaj vgrajeno v sebi. Kot recimo temperament. Lahko sicer kolerika naucis da kontrolira svoje izbruhe, no on je se vedno kolerik. Preoblikovanje v npr. flegmatika je nemogoce.
Ta forum ne jemljem z vso resnostjo, tako kot recimo ti. V tem je vsa razlaga.[/quote]
Saj ne govorimo o resnosti Fiši… ;)[/quote]
Moje smajlije nben nikoli ne vidi. Očitno je lažje reči, da sem brez občutka za soljudi, da sem konfliktna, da vihtim bič…whatever. Povem, kar si mislim. Ja, v reali običajno tudi tako. Ne vedno, ker je treba biti tudi diplomat in se včasih iti rokavičkanje, ampak načeloma sem direktna.
Meni se zdi tisti odgovor povsem smiseln.
In ja, starši imajo zelo pomembno vlogo pri tem, koliko empatije bo otrok sposoben razviti.
Saj mu omogočajo možnost, da sploh razvije sposobnost čustvene povezave ter potem na podlagi tega gradi svoje odnose. Starši mu s svojim zgledom kažejo, kaj je pomembno pri odnosih.
In če ni povezanosti ter je otrok zanemarjen, se bo vedno počutil zanemarjenega, ker ne bo sposoben vživljanja v sočloveka ter s tem vplivanja na svoje obnašanje ter zavedanja soodgovornosti za sam odnos.
Saj ne govorimo o resnosti Fiši… ;)[/quote]
Moje smajlije nben nikoli ne vidi. Očitno je lažje reči, da sem brez občutka za soljudi, da sem konfliktna, da vihtim bič…whatever. Povem, kar si mislim. Ja, v reali običajno tudi tako. Ne vedno, ker je treba biti tudi diplomat in se včasih iti rokavičkanje, ampak načeloma sem direktna.[/quote]
A berem užaljenost? 🙂
Lej mene se tvoj bič nič kaj ne dotakne, se pa najde kdo, ki se ga (je), ker ni vedel zakaj jih je fasal in to se zgodi čist po nepotrebnem. Že res, da si si ti izbrala tako masko za na forum, menim pa, da ni vedno pametno četudi je popolnoma legalno.
Verjamem, da se to zgodi mnogokrat popolnoma nenamerno.
Sposobnost čutenja in poistovetenja se privzgoji ravno tako kot se privzgoji aroganco pri kateri namenoma spregledaš kako nekdo poleg tebe trpi.
Seveda so nekateri bolj “nadarjeni” kot drugi saj tudi občutka za glasbo nimamo vsi enako razvitega, a če te tastari niso naučili niti na eno struno brenkat ampak si vedno vse strune potrgal…potem žal ne bo nikoli nič z igranjem.[/quote]
Ena je obzirnost, prijaznost, skrb, obcutek za pravicnost…. No tisto da ti ni vseeno za socloveka se ne vzgoji. Sportnik, slikar, glasbenik lahko postane vsak ki se temu dovolj posveca in ima doma (starsi) dovolj podpore. Ampak brez tistega talenta bo dosegel samo doloceno stopnjo.
Pravim da ima clovek nekaj vgrajeno v sebi. Kot recimo temperament. Lahko sicer kolerika naucis da kontrolira svoje izbruhe, no on je se vedno kolerik. Preoblikovanje v npr. flegmatika je nemogoce.[/quote]
Tudi v drugo stran gre, če te starši ne spodbujajo za športnika ti pa imaš talent, ti itak zraste pivski trebuh in telovadiš s prstom po dalincu.
Samo od sebe se ne zgodi nič, tudi cvetoč vrt ne zraste brez, da bi v njem oplel plevel.
Meni se zdi tisti odgovor povsem smiseln.
In ja, starši imajo zelo pomembno vlogo pri tem, koliko empatije bo otrok sposoben razviti.
Saj mu omogočajo možnost, da sploh razvije sposobnost čustvene povezave ter potem na podlagi tega gradi svoje odnose. Starši mu s svojim zgledom kažejo, kaj je pomembno pri odnosih.
In če ni povezanosti ter je otrok zanemarjen, se bo vedno počutil zanemarjenega, ker ne bo sposoben vživljanja v sočloveka ter s tem vplivanja na svoje obnašanje ter zavedanja soodgovornosti za sam odnos.[/quote]
Kaj pa je zanemarjenost?
Otrok rabi le primerno okolje v katerem bo lahko razvil lastne misli, tisto z zgledi je bolj malo vredno, če mali nima pogojev.
Kot bi se mu ti pred nosom vozil s kolesom, za zgled, in verjel, da se bo tako tudi otrok naučil vozit kolo….. nesmisel!
Lahko mu bo kolesarstvo všeč, sam pa ne bo nikoli sposoben vozit kolesa, če ga ne boš posadil nanj oz mu omogočil, da se bo naučil sam!
Menim, da je del empatičnosti prirojen, dobršen del jo pa lahko tudi natreniramo, prav tako, kot jo lahko potlačimo (npr. z zlorabami). Če ni osnove – tako kot recimo pri psihopatih (ali sociopatih, ali kakorkoli se jim že reče), pa nimaš kaj trenirati, razen sposobnosti posnemanja čustvenih odzivov – manipuliranja.
Pa ko je bilo govora o tem, ali si lahko empatičen tudi do odklonskih ljudi – ja, lahko, saj pri razumevanju človekovega vedenja (in vzrokov zanj) ne gre nujno za to, da se z njim tudi strinjaš, ali da ga podpiraš. Enostavno veš, kako se človek počuti in zakaj, ne da bi imel enake izkušnje kot on.
Saj ne govorimo o resnosti Fiši… ;)[/quote]
Moje smajlije nben nikoli ne vidi. Očitno je lažje reči, da sem brez občutka za soljudi, da sem konfliktna, da vihtim bič…whatever. Povem, kar si mislim. Ja, v reali običajno tudi tako. Ne vedno, ker je treba biti tudi diplomat in se včasih iti rokavičkanje, ampak načeloma sem direktna.[/quote]
Drugace povedano, tako kot v virtuali si tudi v reali vecino casa arogantna sociopatka krula, obcasno pa se “diplomatsko” pretvarjas, da si nekaj kar nisi.
Moje smajlije nben nikoli ne vidi. Očitno je lažje reči, da sem brez občutka za soljudi, da sem konfliktna, da vihtim bič…whatever. Povem, kar si mislim. Ja, v reali običajno tudi tako. Ne vedno, ker je treba biti tudi diplomat in se včasih iti rokavičkanje, ampak načeloma sem direktna.[/quote]
Drugace povedano, tako kot v virtuali si tudi v reali vecino casa arogantna sociopatka krula, obcasno pa se “diplomatsko” pretvarjas, da si nekaj kar nisi.[/quote]
Lepo povedano +1
Mislim, da imamo vsi osnovo, da postanemo to ali ono.
Tudi psiho se kar ne rodiš ampak rabiš pogoje, da tak postaneš – ti deli možganov zakrnijo oz se ti ne razvijejo kot se to od civiliziranega človeka spodobi/pričakuje.
Mi smo kot družba napredovali zgolj v tehničnem smislu, vedenjsko, miselno pa ostajamo na stopnji “jamskega človeka”; tu ni napredka, ker se premalo trudimo v tej smeri.
Empatičnosti ne verjamem, da kaj veliko samo po sebi, ker je del osebnosti (razbiranje drugih čustev – kar ni razumski proces, da bi lahko kaj spreminjali), natreniraš lahko čustveno inteligenco, ker je povezana z našimi reakcijami in interakcijami z okolico (ljudmi), kjer izberemo odzive.
Meni se zdi tisti odgovor povsem smiseln.
In ja, starši imajo zelo pomembno vlogo pri tem, koliko empatije bo otrok sposoben razviti.
Saj mu omogočajo možnost, da sploh razvije sposobnost čustvene povezave ter potem na podlagi tega gradi svoje odnose. Starši mu s svojim zgledom kažejo, kaj je pomembno pri odnosih.
In če ni povezanosti ter je otrok zanemarjen, se bo vedno počutil zanemarjenega, ker ne bo sposoben vživljanja v sočloveka ter s tem vplivanja na svoje obnašanje ter zavedanja soodgovornosti za sam odnos.[/quote]
Kaj pa je zanemarjenost?
Otrok rabi le primerno okolje v katerem bo lahko razvil lastne misli, tisto z zgledi je bolj malo vredno, če mali nima pogojev.
Kot bi se mu ti pred nosom vozil s kolesom, za zgled, in verjel, da se bo tako tudi otrok naučil vozit kolo….. nesmisel!
Lahko mu bo kolesarstvo všeč, sam pa ne bo nikoli sposoben vozit kolesa, če ga ne boš posadil nanj oz mu omogočil, da se bo naučil sam![/quote]
Zanemarjenost je, če okolje otroku ne omogoča zdravega čustvenega razvoja in občutka varnosti.
Ker je vsak otrok specifičen, je zato težko postaviti neko splošno mejo. Pomembno je, da starši otroku prisluhnejo in mu nudijo čustveno oporo, razumevanje in seveda delajo v tej smeri, da otrok postane samostojen ter v sebi zadovoljen.
Ker je to tisto, kar ga potem vodi skozi življenje in se odseva v njegovih odnosih s soljudmi.
Kaj pa je zanemarjenost?
Otrok rabi le primerno okolje v katerem bo lahko razvil lastne misli, tisto z zgledi je bolj malo vredno, če mali nima pogojev.
Kot bi se mu ti pred nosom vozil s kolesom, za zgled, in verjel, da se bo tako tudi otrok naučil vozit kolo….. nesmisel!
Lahko mu bo kolesarstvo všeč, sam pa ne bo nikoli sposoben vozit kolesa, če ga ne boš posadil nanj oz mu omogočil, da se bo naučil sam![/quote]
Zanemarjenost je, če okolje otroku ne omogoča zdravega čustvenega razvoja in občutka varnosti.
Ker je vsak otrok specifičen, je zato težko postaviti neko splošno mejo. Pomembno je, da starši otroku prisluhnejo in mu nudijo čustveno oporo, razumevanje in seveda delajo v tej smeri, da otrok postane samostojen ter v sebi zadovoljen.
Ker je to tisto, kar ga potem vodi skozi življenje in se odseva v njegovih odnosih s soljudmi.[/quote]
To da otroku prisluhneš še ne pomeni, da bo postal otrok samostojen.
Precej posplošena definicija, ki ne pove ničesar.
Voda je mokra. Aha, se strinjam….
Forum je zaprt za komentiranje.