Zakaj samski stan?
Tule gor vas je kar nekaj takih, ki nasprotujete življenju v dvoje. Samski stan vam je naj naj.
Tisti, ki zavračate življenje v dvoje. Kaj ste doma imeli razsuto familijo ali ste živeli v normalnih pogojih?
Ne čudi me, če je kdo samski, ker pač ne najde partnerja. Ampak zanima me zakaj so eni tako nastrojeni proti partnerstvu? Slabe lastne izkušnje, slabe izkušnje primarne družine?
štiriročno (in več) tipkanje po isti tastaturi še ni tako fensi kot npr. štiriročno igranje klavirja … in pač ne vedo kako dobro je s kom biti skupaj in “igrati” isto meledijo istočasno ☺
Kar je logično. Kdor ima slabe izkušnje, se jim skuša izognit na različne načine. Nekateri to naredijo tako, da se ne spuščajo več v zvezo. Vsaj nek določen čas.
Ne čudi me, če je nekdo samski. Čudi me le, če je nekdo samski in govori proti vezi, proti skupnemu življenju. Zakaj tako nasprotovanje?
No saj tudi obratno me čudi. Ko nekdo poročen na polno nasprotuje samskemu stanu. Če gre veza narazen pa ne zdrži samski niti kratek čas.
Oba načina sta ok: samski stan in v razmerju. Čudno je samo, če nečemu tako na polno nasprotuješ.
Veš, sama sem rabila kar nekaj časa, da sem spoznala, da nekateri so pač takšni, kakršni so. Če nekdo nasprotuje vezi, ima lahko tehten razlog, mogoče se mu pa enostavno ne da biti v vezi, ker se mu ne da prilagajat. Zakaj je nekdo v vezi ali nekdo ne želi biti v vezi, pa ni moja stvar. Hudič je samo, ko naletiš na tako osebo, ki ti je morda všeč, pa šele čez čas ugotoviš, da je ta oseba “prelena”, da bi bila v vezi. So pa tudi ljudje, ki mislijo, da nisi nič vreden, če nimaš partnerja/partnerice. Zadnjič sem bila v eni družbi, v kateri je bilo omenjeno, da je neka ženska rodila v zgodnjih 40-ih letih prvega otroka in da ima super partnerja. Komentar neke ženske, ki je bila takrat v tisti družbi, je bil – da s to žensko je pa moralo biti nekaj hudo narobe, da je toliko časa čakala na pravega partnerja.
Seveda me čudi tudi to, če vezani nasprotujejo samskemu stanu, češ, da ni ok.
Na eni strani imamo ljudi, ki trdijo, da skupno življenje ni ok. Na drugi strani pa so poročeni, ki trdijo, da je s samskimi nekaj narobe, da so zato samski.
Na tretji strani pa so seveda normalni samski in normalni poročeni, ki jim ni čudno, če je nekdo poročen/samski.
Ene si pa pozabil, in to je posebna kategorija :)):
Na četrti strani pa imamo poročene (vezane), ki mislijo, da so samski tako osamljeni, da jim je potrebno “pomagat”. :))) Pomagajo pa tako, da jim bodisi nekoga ponudijo ali pa se ponudijo kar sami. :)) In, kaj misliš, kaj se zgodi, če samska oseba zavrne? Npr. nekaj takega:
Pri meni niso slabe izkušnje problem, bolj to, da ne vem kaj bi imel od tega. Vsi tu razmišljate samo o plusih, o minusih pa nobeden ne govori. Jst si npr. ne želim ženske, ki bi mi bila cel dan prilepljena na rit, pa mi težila gremo tja, gremo tm, pa potem še spoznavat njene prijateljice ( ful zanimivo ane ), se posvečat njenim “težavam”, trpet tiste izpade nepotrebne itd. Ampak ok, vi ste itak v perfektnem razmerju oz. v razmerju, ki še obstaja ne, tako da si že predstavljam odziv, in obsodbe, kako se ves problem nahaja v meni ipd analize forumskih “strokovnjakov”.
Takšne babe tudi jaz ne bi imela. 🙂
Meni je to ful čudno, če kakšna ženska skozi za svojim caplja kot kakšen pičanček za mamo putko. Pa mu je skozi za ritjo, tudi ko ima on kakšne “moške zadeve”.
Moj brat je enkrat imel eno sedaj že bivšo, ki je bila nanj prilimana kot s sekundnim lepilom. Ko je bila pri nas, ni bila niti za sekundo sama brez njega v istem prostoru z mano ali mojo mamo. Je takoj stekla za njim. Smo se že začeli spraševat kaj je z nami narobe, da beži od nas. Pozneje smo pa ugotovili, da je skozi takšna, da nima niti sekunde miru pred njo. 🙂
V tem kontekstu ni mišljen zakon kot zakonska zveza, ampak kot recimo, če bi rekla…življenje v dvoje je džabest:).[/quote]
Lahko je, lahko pa ni. Včasih je, včasih pa ni. 🙂
Potem ne bi bila samska, če bi bilo džabest.[/quote]
Ljudje smo družabna bitja. Izhajam iz tega,da je partnerstvo nekaj, kar nas dopolnjuje, razveseljuje in ne duši:). Nekateri pa to predstavljajo kot velik križ in neskončno breme:).
Saj, če ti tako paše, da si sam, potem nimaš nobenega problema. Če bi pa rad bil v zvezi, potem pa je gotovo problem v tebi, saj nekaj v tebi preprečuje, da bi bil. Lepih punc okrog tebe je veliko in problem zapecat ti je tudi ni. Torej?
Lahko je, lahko pa ni. Včasih je, včasih pa ni. 🙂
Potem ne bi bila samska, če bi bilo džabest.[/quote]
Ljudje smo družabna bitja. Izhajam iz tega,da je partnerstvo nekaj, kar nas dopolnjuje, razveseljuje in ne duši:). Nekateri pa to predstavljajo kot velik križ in neskončno breme:).[/quote]
Saj tisti, katere duši, tako ali tako pravijo, da nimajo nič od skupnega življenja. Zato so raje samski.
Vsak izhaja iz lastnih stališč in izkušenj.
Za nekoga je svoboda to, da lahko sam počne kar želi, za drugega pa to, da lahko tisto, kar rad počne, počne s partnerjem.
Je pa res, da sreča in lepi trenutki dobijo pomen šele takrat, če jih z nekom delimo.
Forum je zaprt za komentiranje.