Bogati ali srečni

Zanima me, kaj bi v življenju izbrali, če bi lahko izbrali med bogastvom ali srečo v ljubezni in življenju nasploh.
Torej če si bogat si s finančnega vidika lahko kupiš vse, če pa si povprečen in srečen v ljubezni, no ja to lahko traja kakšno desetletje, potem postane rutin in tako, ampak če bi lahko izbirali, kaj bi izbrali?

Nesmiselno vprašanje, ker takih stvari nihče nikomur ne ponuja….. :/

brez ponudb sem si sam izboril / ustvaril: vse.
če ima kdo zaradi tega česa manj … pa ni moj problem. Kaj pa me ni na moji poti “sesul” — kot meni ni uspelo sesuti tistih, ki imajo več.

A misliš, da bogastvo ne more skopnet? Včasih še veliko hitreje kot ljubezen oziroma prej kot v 10 letih. 🙂

Jaz sem izbrala ljubezen in vedno bi jo. Že od malega sem lahko zelo od blizu gledala življenjske drame ljudi, ki jih denar ni osrečil in podzavestno sem težila k drugačnim stvarem v življenju. Sem pa tudi toliko odgovorna do same sebe, da ne čakam, da mi nekaj pade z neba niti nisem nikoli, odkar sem se osamosvojila, želela za karkoli prosit starše. In tako kot je trenutno, mi je ok. Se nimam kaj pritoževat, čeprav v preteklosti ni bilo vedno vse rožnato. Ampak verjamem, da me je ravno to, da nikomur nisem nič dolžna in da ljubezni nisem ne kupovala ne prodajal, oblikovalo v to, kar sem. Mali narcisek. :)))

Da je izbranec bogat pa je zgolj naključje :-)))))

Da je izbranec bogat pa je zgolj naključje :-)))))[/quote]
☺
kakšna pa je (bila) cena v €, ki je pripomogla k “odločitvi” ☺

Sem tipična kozoroginja.Vse sem dosegla z delom,učenjem in še enkrat z delom.Trudim se da napredujem z majhnimi koraki.Za vse sem vesela.Finančno bogata pa nisem.Imam dovolj.

Izbrala bi ljubezen in srečo – mogoče po srečnem naklučju zadanem še na lotu 🙂

Tole se bere kot, da če si reven si pa srečen.
Bom povedala kako je bilo pri meni. Živela kot otrok in v mladosti v konkretni revščini. Sem bila srečna? Ne, niti malo. Daleč od tega. Sem imela ljubezen? Ne.
Biti reven pomeni biti vedno v skrbeh kaj boš jedel, kaj boš oblekel, kje boš dobil denar za prevoz v šolo, kje boš dobil denar za študijske obveznosti. Si lahko srečen, če ti take skrbi vedno visijo nad glavo?
Si lahko srečen, ko vrstniki hodijo na izlete, dopuste, zabave, se spoznavajo med sabo, doživljajo prve ljubezni, ti pa moraš doma čakati, ker nimaš niti za prevoz, kaj šele za kako pijačo.
Z delom, učenjem, vztrajnostjo se je moje finančno stanje močno izboljšalo. Daleč od tega, da bi bila bogata, nisem pa na dnu. V glavnem neka slovenska sredina. Sreča je v porastu. Kup skrbi je šlo stran. Končno imam tudi možnosti se družiti z drugimi, početi, kar me veseli, spoznavati moške. S dvigom financ, se je dvignila sreča in ljubezen.

Kakšna ljubezen, ne me basat. Če bi bil zdrav in bogat bi že imel vse na svetu. Prijatelje si itak lahko dobiš kasneje, pa punco, ki se je boš čez 10 let naveličal oz. ona tebe tudi.

Ni vsak, kdor je brez denarja, reven in ni vsak, ki ima denar bogat…. 😉

Na neki srednji gostinski šoli je gor grafit : “Some people are so poor all they have is money”

Z boljšim finančnim statusom, mi je zrasla tudi sreča in ljubezen. Ko nisem imela denarja, ni bilo ne sreče, ne ljubezni.
Tako, da si mislim, da če bi imela 2 ali 3 jurje plače, da bi bilo še več sreče in ljubezni oz. bi bilo lažje najti ljubezen.

Drugače pa je še nekaj: če ni zdravja, potem ni sreče, ni ničesar. Naj bo še tako sterotipno, ampak resnica je, da zdrav ima kup želja, bolan le eno. Res je pa tudi, če si bolan in reven je čisto drugače kot če si bolan in bogat. Če si bogat, greš samoplačniško preko vrste, privoščiš si lahko zdraviliške storitve. Tako da bogati si lahko tudi delno kupijo zdravje. Zdravje pa je najpomembnejša stvar, ki si jo lahko zamislim.

On_, vprašanje je popolnoma smiselno!
Bila v vezi, ki je materialno nudila vse, krasno hišo, ma super. A ker me ni več ljubil, imel rad, intima opešala, sem ga zapustila. Zdaj nimam materialnih dobrin, živim prosto samsko življenje.
Vprašanje pa zeloooo dobro in vsakdanje! Le marsikdo ne bo naglas povedal resnice oz odgovora.

Da je izbranec bogat pa je zgolj naključje :-)))))[/quote]

Ne vem če je naključje. Mogoče prej stvar dobrih genov? :)))

če si bogat, ni razloga, da bi bil nesrečen.

Da je izbranec bogat pa je zgolj naključje :-)))))[/quote]
☺
kakšna pa je (bila) cena v €, ki je pripomogla k “odločitvi” ☺[/quote]

Takrat so bili še tolarji. 🙂
Ne verjamem, da je kdo od naju izbiral po evrih oziroma takrat še tolarjih. Jaz vsekakor nisem. Po finančni plati ni bil nek premožni študent, jaz niti. Sem že v eni temi nazaj napisala, da sva nekaj časa živela izključno od mojega dela in to še preko študentskega. Ko je moral še za tistega brezveznega pol leta v nekakšno slovensko vojsko tik preden je bil ukinjen nabor, je bilo pa moje življenje v podnajemniškem stanovanju sploh “super”, z vsemi stroški vred. Njegovi so bili itak navajeni, da je sam zase poskrbel od polnoletnosti dalje, moji so pa privijali vse možne ventile, da bi me pripravili do tega, da pustim job v Ljubljani in pridem domov. Če zdaj pogledam nazaj, je bila cena za to ljubezen res draga, ampak vredna vsakega centa oziroma stotina. 🙂
To, da nama gre zdaj dobro, je definitivno tudi posledica tega, da sva prvenstveno iskala nematerialne vrednote v življenju. Težko naju še kaj negativno preseneti. Pa ne mislim s tem finančnih zadev. So bile tudi druge, precej težje preizkušnje. Meni ni težko o tem pisat, tudi če kdo to dojema kot samohvalo ali pa reklamo za idealni par. Najbrž je takšnih parov veliko. In midva nikakor nisva idealna, daleč od tega. Imava pa zagotovo nekaj, kar naju bo vedno povezovalo, tudi če bi se kdaj najine poti, kar se tiče partnerstva, ločile. In to ni bančni račun.

Če imaš srečo, si tudi bogat. :)) Vendar, ko postaneš bogat, ni nujno, da boš tudi srečen.

Me je v povezavi s temo o bogastvu ena druga tema o mrežnem marketingu spomnila na cimro iz študentskih časov. Jo je tip, študent ekonomije, ufural v Amway biznis. In potem sta postala dobesedno obsedena s tem, cele dneve poslušala neke kasete, hodila na te njihove sestanke. Meni sta vsaj10x težila, naj se vključim, pa mi je bila predobro poznana primorska različica Goldna, še iz časov, ko pri nas še ni bil dovoljen in so se vsi s tem ukvarjali preko Italijanov. In tako smo imeli te Amway produkte na vsakem vogalu. Cimra niti nobenega drugega parfuma ni uporabljala kot Amwayevega. O akkšni drugi temi kot o tem tudi niso več govorili, pa na koncu so se tudi družili smoa še z Amwayevci. To “sranje” je sčasoma postalo bistvo njune zveze, toliko sta bila v tem. Pa skozi ji je govoril, kako bosta nekega dne bogata in podobne neumnosti. Ko so se pojavile težave na faksu, se je vendarle malce spravila k sebi in potem končno prekinila z njim. Ampak to je bilo zanjo kot odvajanje od droge. Zelo težko obdobje.
Jo srečam par mesecev nazaj in povprašam po njenem bivšem, če ga še kaj vidi kje. Pa mi pove, da je po Amwayu prešaltal še na ene par podobnih zadev, od Goldna do Herbalifea, pa seveda z nobeno od njih ni obogatel. Menda pa je v vsako novo zadevo ufural eno novo žensko in celo po internetu na portalih za zmenke iskal stranke za to svoje mreženje. No, očitno se da človeka tudi tako omrežit in ga priklenit nase v neki mrežni zvezi. 🙂 Dokler komu ne poči film od vsega tega pranja možganov.

Tole se bere kot, da če si reven si pa srečen.
Bom povedala kako je bilo pri meni. Živela kot otrok in v mladosti v konkretni revščini. Sem bila srečna? Ne, niti malo. Daleč od tega. Sem imela ljubezen? Ne.
Biti reven pomeni biti vedno v skrbeh kaj boš jedel, kaj boš oblekel, kje boš dobil denar za prevoz v šolo, kje boš dobil denar za študijske obveznosti. Si lahko srečen, če ti take skrbi vedno visijo nad glavo?
Si lahko srečen, ko vrstniki hodijo na izlete, dopuste, zabave, se spoznavajo med sabo, doživljajo prve ljubezni, ti pa moraš doma čakati, ker nimaš niti za prevoz, kaj šele za kako pijačo.
Z delom, učenjem, vztrajnostjo se je moje finančno stanje močno izboljšalo. Daleč od tega, da bi bila bogata, nisem pa na dnu. V glavnem neka slovenska sredina. Sreča je v porastu. Kup skrbi je šlo stran. Končno imam tudi možnosti se družiti z drugimi, početi, kar me veseli, spoznavati moške. S dvigom financ, se je dvignila sreča in ljubezen.

Strinjam se z napisanim

Ok. razumem ta “point”.
Ampak revščina ne pogojuje ljubezni. Mora bit pri tem še kakšen drug razlog za pomanjkanje ljubezni. Mogoče je tudi revščina posledica tega istega razloga. Včasih je revščina in zanemarjanje nekoga lahko celo posledica pomanjkanja ljubezni.
V mislih imam predvsem starševsko ljubezen do otroka. Iz tukaj izvira marsikaj, tudi to kakšne vrednote bo imel ta otrok pozneje v življenju.
Obstajata dve vrsti revnih otrok in videla sem oboje; tiste, ki so bili deležni ljubezni in so se navkljub revščini, ki jih je obdajala, znali tudi po otroško veselit in tiste, ki niso bili ljubljeni in so tudi zaradi tovrstnega pomanjkanja topline revščino še toliko bolj občutili, zdela se jim je še bolj grozna kot je bila v resnici. Verjamem, da nekdo, ki je odraščal v takšnih razmerah, verjame, da denar reši in kupi vse.
No, videla sem tudi cel kup mladih deklet, ki so slepo sledile tej logiki. Se kot z glavo ob zid zaletavale v denar, sreče pa niso našle.Še manj ljubezen. Nekatere so to pravočasno dojele, druge ne. Nekatere so svoje “srečno” in bogato življenje končale s samomorom.

Tisti stavek “Si lahko srečen, ko vrstniki hodijo na izlete, dopuste, zabave, se spoznavajo med sabo, doživljajo prve ljubezni, ti pa moraš doma čakati, ker nimaš niti za prevoz, kaj šele za kako pijačo. “ mi je pa ne glede na opisane okoliščine vseeno malo mimo in samo kaže na to kakšno zgrešeno percepcijo sreče imajo nekateri ljudje.
Ja, lahko si srečen. Jaz vsega tega nisem počela in sem bila srečna.
Če te to, kar je tukaj opisano kot neke vrste tragika, dela nesrečnega, boš verjetno še veliko solz pretočil v življenju. Ne glede na stanje na tekočem računu. Življenje ni hec in sreča ni na prodaj.

Biti srečen vso življenje, tega ne bi mogel prenesti prav noben človek, to bi bil pekel na Zemlji.

Bikini, se vidi, da nisi nikoli tega občutila, zato govoriš neke prazne teorije pa brez zamere.
Starš, ki je vse dneve v skrbeh kaj bo dal otroku v lonec, je pod hudim stresom, nervozen, tečen. Predstavljaj si sebe, ostaneš brez službe ali pa jo imaš pa ne dobiš plače, kakšna boš, zraven pa imaš še kake zdravstvene težave. Boš lahko dobrovoljna? Ne, ne boš. Večino časa boš namenila garanju, za otroka ne bo časa, ker boš skrbela za njegovo preživetje. On te pa bo pogrešal. On ne bo razumel, da ti moraš biti stran od njega, drugače ne bo imel kaj za jesti.

Sicer pa vsem, ki tako pametujete, da se brez denarja da, dajte mi nakazat kaj na račun, rade volje vzamem.
Boste vsaj okusili srečo, ko boste brez denarja.
Zakaj se toliko parov začne prepirat, ko en ali celo oba ostaneta brez službe? Zakaj se takrat začnejo spori, zakaj takrat otroci ugotovijo, da ni več tako prijetno kot je bilo? Da se starša kregata med sabo in zadirata na otroke?
Kam je šla ljubezen? Razmislite malo. Težave povzročajo, da postanemo drugačni, sitni, ker trpimo, ker imamo skrbi. To pa vodi do prepirov, še večjih težav. In ko najde nekdo službo, se včasih spet postavijo stvari na svoje mesto, spet bolj ljubeč odnos.
Če niste doživeli, ne teoretizirajte.
Ljubezen pač ne plača položnic.
Le zakaj se vsi tako grebete za denar, če je pa samo ljubezen važna? Ostanite doma, pustite službe in boste imeli veliko ljubezeni. Veste koliko ljudi osrečite, če vsi zapustite službe? Brezposleni čakajo v vrsti.
Ali pa vsaj pol plače dajte stran, tistim brez, vi boste srečni, ker ne boste imeli veliko denarja, oni vam bodo pa dali ljubezen.

Zdravje, moje in zdravje bližnjih, mi je seveda največja prioriteta.
Kako srečna bi bila, da bi lahko bolni mami plačala 1 mesec zdravilišča. Bolana je, denarja nima, zdravilišče bi ji močno koristilo. Hja, kaj, ko moraš še za zdravje globoko seči v žep.

Nikoli nisi šla na šolski izlet? Nikoli nisi hodila z družino na izlete, na morje, v gore? Nisi hodila na rojstne dni vrstnikov oz. oni k tebi? Nikoli šla v disko, na žur? Vedno samo doma in v šolo, nikoli igrat k vrstnikom? Nisi hodili vrstniki k tebi domov?

Najbolj smešno mi je, ko o revščini in ljubezni predavajo tisti, ki imajo visoke dohodke.