Samozavest, nesamozavest, narcisoidnost
Včasih se sprašujem ali je nekdo res samozavesten ali pa je njegovo obnašanje v resnici plod nesamozavesti. Recimo kaj pravite na spodnje primere?
Človek, ki ves čas govori, vedno hoče biti v središču pozornosti, kar naprej razlaga kje vse je recimo potoval, kaj vse je doživel. Drugih ne posluša.
Moški, ki objavi oglas na portalu za samske in stoji ob dragem avtu. (Pri meni občutek, da je vse kar ima za pokazat samo drag avto in preprosto, da mu je pleh najpomebnejši pokazatelj njegove osebe?).
Moški, ki zelo rad poudarja, da si lahko privošči različne materialne stvari. (Pri meni se pojavi občutek, da hoče ženski povedat, da je bogat, da naj ga ne zavrne?)
Ženska, lepa, mlada, izobražena, pametna… povsod se pojavljajo njene na pol gole fotke (FB recimo).
2. in 3. mi delujeta zelo nesamozavestno. Za 1. in 4. primer pa nisem sigurna zakaj bi nekdo to počel? No saj tudi za 2 in 3 je možno, da se motim.
Če samo na hitro preletiš ostale teme na forumu, kjer moški ali ženske tarnajo o svojih težavah pri spoznavanju novih ljudi – potencialnih partnerjev, prideta takoj do izraza dve splošni prepričanji (ki po mojem mnenju niti nista tako daleč od resnice):
– moški verjamejo, da ženske padajo na denar, status, razkošje,
– ženske verjamejo, da moški padajo na lepoto.
Jaz bi rekel, da je to o čemer se sprašuješ, samo odraz posameznika na njegovo dojemanje sveta okoli sebe.
In ti, ki gojijo to prepričanje, imajo največ težav, po mojem subjektivnem občutku. 🙂
Samozavesten je tisti, ki se ne ozira veliko na mnenje drugih in zato ne išče pri drugih nenehnih potrditev in pozornosti.
Samozavest ni bahavost, aroganca in sebičnost. Ljudje, ki se tako obnašajo, so v bistvu globoko negotovi in le na prvi pogled dajejo vtis samozavestne osebe.
Samozavest je sposobnost sprejemanja sebe z vsemi napakami in slabostmi. In ko se človek sprejme takega, kot v bistvu je, je srečen in zadovoljen. zato je samozavest pot do sreče v življenju.
Je lastnost, ki opisuje koliko zaupanja imamo vase in v svoje sposobnosti.
metka84 po moje ti da pravo in zdravo samozavest le skupnek nekih lastnosti in dosežkov. V kolikor je pa to le ena zadeva na katero se človek šlepa, je pa le zavanjanje okolice in predvsem sebe.
Poznam vsaj 2 primera št. 1 (sicer so ženske) in ti garantiram, da to nima nič opraviti s samozavestjo. Kvečjemu nasprotno.
Za 4. pa bi težko kaj rekel glede vzgibov. Možno je, da gre za precej nesamozavestno osebo kljub izobrazbi.
Vsekakor pa gre v obeh primerih za obupno željo po pozornosti in lahko tudi, da je njihova samozavest odvisna od samo od tega koliko so jo deležni.
Včasih pomaga, če razumeš zakaj človek nekaj počne. Včasih sem mislila, da so taki ljudje vsi zelo samozavestni. Da si upajo. Zdaj pa razmišljam drugače. Zdaj si mislilim, da so mogoče še bolj negotovi kot sem jaz.
Saj ne da komu privoščim, da je negotov. Je pa včasih lepo vedet, da nisi edina negotova oseba, da so tudi drugi v dvomih. Včasih me prav preseneti, da so najbolj negotovi tisti, ki imajo največ občudovalcev.
Jaz sem seveda vedno mislila, da sem jaz negotova vase, vsi ostali pa pogomni, samozavestni, lepi, pametni :).
Bolj kot si v dvomih, bolj iščeš potrditev. Po drugi strani pa se lahko zelo podobno obnaša tudi nekdo, ki je samozavesten, le da njemu potrditve ne pomenijo veliko, ker se jih zaveda.
Ja, nekak sem preštudirala do te mere, da eni iščejo zato potrditev, ker so v resnici negotovi. Čeprav pogosto ne znam ločit.
Recimo imamo tudi ljudi, ki so jih starši zavijali v vato, jim dopovedovali da so oh in sploh super. Potem srečaš te ljudi, v resnici precej nesposobne, sami pa se obnašajo kot da so najboljši na celem svetu. Ti pa ne bi rekla, da so negotovi vase?
Ali pa recimo sem imela kaka sošolca, ki se je že na začetku ustil kaj vse obvlada, se vedno ven metal… jaz sem bila seveda zase prepričana, da sem edina neumna, da so vsi tako pametni. POtem pa se je izkazalo, da so bili najslabši tisti, ki so se najbolj ven metali. In da še zdaleč nisem bila edina negotova. Marsikoga so ti glasni, vsevedi sošolci še bolj potrli.
Veliko ljudi išče pozornost, potrditve, s katero dobivajo toplino. Žalostno je, ko vidiš da nekdo prav hlepi po zaželjenosti in da je vse sad njegove neizmerne želje po sprejetosti. Ampak nekateri se tega lotijo na napačen način, kajti ostalih ne moreš prepričati z vsiljivostjo, egocentrizmom, samovšečnostjo.
Večkrat se sprašujem kaj tiči za tem, da nekdo želi pozornost. Ali je zadaj mogoče kompleks manjvrednosti,ker je imel človek nekoč neke težave (recimo kot ne preveč zaželen otrok) ali pa je mogoče to ravno obratno, da je bil razvajen otrok, ki so mu ves čas dopovedovali, da je naj. Ponavadi je težko ločit ali gre za osebe, ki dejansko mislijo, da so najboljše ali pa gre za osebe, ki mislijo ravno obratno in si svojo manjvrednost krepijo s pozornostjo.
samozavest si zgradiš sam z izkušnjami in v svojem centru, da to kar počneš počneš dobro v korist vseh. Vse kar počneš, da te okolica opazi je strah pred tem, da si prezrt, da te ‘okolica pozabi’. Poanta pa je, da si ravno v miru lahko povrneš samozavest in pregled kje si in kam greš. Ljudje vse preveč vsako najmanjšo spremembo v življenju obešajo na velik zvon samo zato, da se jih opazi, da imajo občutek, da so v ‘igri’.
Vsi, ki se šopirijo, druge ponižujejo, terirozirajo so nesamozavestni, če ne že kar psihični bolniki, ki nimajo lastnega življenja v svojih rokah.
Saj poanta ni v samem avtu, ampak v samem odnosu do materijalnih stvari.
Je razlika ali ima avto in se z njim hvali ter mu avto predstavlja nadomestek njegove samozavesti (ali pa moškosti) ali pa ima avto le kot neko prevozno sredstvo, da je lahko samostojen.
Bistvo je v samostojnosti in karakterju, ne pa v samem avtu. Avto še ne pogojuje samozavestnega človeka.
V sosednjem forumu je tekla debata o tem in prilagam nekaj prispevkov
Ko vse to berem mi ni čisto jasno kje je meja med tem:
– ko tip sebe slika zraven avtomobila zato, ker je nesamozavesten
– ker s tem ženskam sporoča, da je samostojen, situiran in dokazuje socialno, materialno in finančno stabilnost?
Ob tipu, ki pošilja slike sebe in avta res dobim vtist, da je nesamozavesten ali pa samovšečen.
S tem še daleč ne sporoča samostojnosti, situiranosti, stabilnost.
Imeti BMW in velik kredit je daleč od neke stabilnosti, situiranosti. Da ne govorim o tipih, ki jim starši kupijo drag avto.
Če ima drag avto, še ne pomeni, da ima vse ostale stvari pošlihtane. Če je star okrog 30 in ima BMW se najprej vprašam, če ga niso mogoče kupili starši. Če ga niso, se vprašam kako velik kredit ima za avto. In če živi na svojem ali mu mamica vse pedena.
Tako je. Tudi tukaj se zelo opazi. :)[/quote]
Kaj se opazi ? Da dobivaš toplino ? :)))[/quote]
Robi, mi je sicer všeč, da si pomislil na toplino… 🙂 A ne, mislila sem konkretno na nekoga, ki je na vsak način potreboval komplimente. Tule.
Vse te potrebe po razkazovanju materialnih dobrin imajo nek pomen, ki izvira iz našega otroštva.
Ti predmeti za “uporabnika” nimajo (samo) neke uporabne vrednosti (da se z avtom prepelje od A do B nap.), ampak mu dajejo nek pomen v njegovem okolju, družbi. S temi vsemi predmeti sebe postavlja na stopničko više od ostalih, je z njimi večvreden. Tudi sicer ti ljudje sebe dojemajo kot večvredne in za ta cilj so pripravljeni naredit marsikaj, v bistvu nekateri ne izbirajo sredstev. Niso jim sveti ne otroci, partner, odnosi…. le lastna podoba jim je pomembna. Imajo tak način razmišljanja, ki si ga “podedovali” od svojih staršev, ki so jih smatrali za “male bogove” okoli katerih se je vrtel svet in to pozornost iščejo tudi drugje, izven družine. Ker pa te pozornosti drugje (izven družine) ne dobijo avtomatično kot so bili tega deležni od svojih staršev, si jo “pričarajo z takimi predmeti, ki jim jih drugi zavidajo, jih občudujejo zaradi njih. Ko ni več občudovanja se predmet nadomesti z novim, ki jim spet prinaša ta občutek. Isto naredijo s partnerjem, ne ovirajo jih niti otroci… Tudi odnose med ljudmi dojemajo na tak način – dokler imajo očitno korist ok, ko tega ni od jeb***, si poiščejo novega partnerja, brez kančka slabe vesti….
Način mišljenja se ne menja in nam ostane za vedno, imamo pa možnost, da zavestno “krotimo” tisto kar nam “kljuva” iz ozadja… za to pa rabimo veliko lastne volje, samokritičnosti, česar pa taki samovšečni osebki ne premorejo – nikoli.
Forum je zaprt za komentiranje.