življenje je brezvezno

Človeška zgodovina sega desettisočletja v preteklost. So bila obdobja matriarhata in obdobja patriarhata. Če hočete odkriti pravo resnico, nahaja se znotraj vas samih. Zaprete oči in odpotujete v globino svoje notranjosti. Človek je živa knjiga.

Iz lastne izkušnje ti lahko zatrdim, da je reinkarnacija resnična in, da smo z umrlimi kljub njihovi smrti še naprej povezani energijsko, se čutimo samo fizično se ne moremo videti.

Tudi meni se je nekoč vse zdelo brez smisla in sem se ves čas počutila brezvoljno v prepričanju, da je življenje en sam šit in, da po smrti ni ničesar več dokler nisem hudo zbolela. Med operacijo sem umrla in na drugi strani doživela nekaj najlepšega, nekaj tako zelo lepega kar v tem življenju ni mogoče doživeti, vsaj, če si ob smrti z dokaj čisto vestjo. Kljub temu, da sem si najbolj želela ostati tam so me dolžnosti pripeljali nazaj v ta svet. In spoznanje, da po smrti najdemo tisto pravo srečo, veselje, ljubezen in neizmerni mir mi je dalo tudi spoznanje, da je v tem svetu tudi zelo lepo, če znamo ceniti prave stvari, če smo skromni in poznamo edino resnico, da smo v ta svet poslani ker smo si zadali neke naloge, ki jih moramo izpolniti in, da je edini smisel življenja ljubiti vse in vsakogar, z vsemi živimi bitji ravnati skrbno, lepo, ljubeče in s spoštovanjem, kot bi želeli, da drugi ravnajo z nami.

Poglejte okoli sebe z dušo in ne z egom pa boste spoznali kako lepo je živeti, ko so naša srca polna ljubezni, prijaznosti in pripravljenosti pomagati vsakomur in vsem po svojih najboljših močeh. In s srcem poglejte naravo in vsa druga živa bitja, ki so skupaj z nami sestavni del vse narave, vsega kar je, pa se bo v vaša srca naselilo veselje, ljubezen in veliki smisel, da je čudovito živeti in, da se nam tudi smrti ni potrebno bati.

Veliko literature obstaja o osebnostni rasti, nič vas ne stane, če si v knjižnjici katero sposodite in potem še drugo in stoto in sčasoma se bo vaša notranja zavest dvignila in boste spoznali, da je še kako vredno živeti. In življenje je prekratko, da bi ga zapravili za negovanje žalosti ter občutkov nesmisla.