Ženske ki so zadovoljne da so le gospodinje

Uh ti si pa še al zelo mlad , al pa hudo, hudo naiven….

Nihce ni rekel da je edino merilo služba. Če so zene podjetnikov, zelo veliko prispevajo k podjetju, tudi delajo v podjetju.

Predsodki

Jaz jih pa poznam, par žensk, ki so živele na račun moških in izvisele, prišle domov brez vsega. Vse je bilo uradno na moža in celo tako pokvarjen je bil da je prikazoval min prihodke. Ženska mora biti neodvisna, mora znati zase poskrbeti, če se kaj zgodi. Kaj da mož umre, ona pa nič ne zna?

Vsak naj živi tako, kot se mu zdi prav.

Če ženska hodi v službo in s tem pomaga preživljati družino, je tako prav.

Če je ženska doma, gospodinja in skrbi za dom in družino, je tudi prav. Ena ženska ima doma dela kolikor hoče, še posebej, če ima številno družino, če ima kakšne domače živali, vrt, njivo, ni ji noben dolgčas. Dan je še prekratek. Da ne govorimo o pomladi, ko je treba vse posaditi, poleti, ko je treba kuhati marmelade, sokove, paradižnikovo mezgo.

Naše mame so bile vse doma (živim na vasi). Moja mama je bila doma, moja tašča tudi, nista hodili v službo. Sem pa prepričana, da so te ženske zelo garale, od jutra do mraka. Delala so v hiši, v štali, na vrtu, na njivi, skratka, dela jim ni zmanjkalo.  Poleg tega so znale vsa ročna dela, marsikaj so zašile, spletle, popravile. Iz nič so bile sposobne skuhati.

Zdaj pa ženske hodijo v službo, možje pa jim pomagajo kuhati, sesati, pospravljati, itd.

Oprosti, ampak te ženske pač kaj hudo pametne niso a ne? Ne bi bile niti če bi imele neko službico verjetno blizu minimalca. So vsaj par let dobro živele 🙂 Pametne ženske pa poskrbijo za to da ne bodo ostale brez vsega. Jim ni treba v plačano službo hodit za to.

In daisycutter nisem moškega spola, še manj mlada. Jih kar že majčkeno čez 50 štejem. Se pa kar veliko v krogih ljudi, ki tako živijo gibljem. Zato mi je pa malo smešno, ker predvidevate da so te ženske neke zdolgočasene, ne ravno pametne kokoške, ki skrbijo samo za štedilnik in frizuro. V resnici so običajno zelo pomemben del te družbe, vodijo marsikaj. Če ne hodiš v plačano službo ne pomeni da ne delaš nekaj pomembnega. Še manj to pomeni da tega nisi zmožen.

Kje ročno pa pišem o kakšnih zdolgočasenih kokoškah? Mi lahko pokazeš kakšen tak moj zapis?  Ne moreš, ker si izmišljuješ.

Vse kar od nekdaj ( in zdaj) trdim je to, da morajo biti ženske finančno neodvisne. Pol pa – al so doma, al pa delajo tri službe je njihova odločitev, ki mene ne zanima več.

Kaj pomeni – zelo vpeta v šolanje otrok? Da si ne bom narobe predstavljala, jim dela naloge ali kaj? Pri nas učiteljice že od drugega razreda tumbajo samostojno, samostojno… Zato me zanima kako se one vpnejo?

Take ženske so preveč komot da bi šle v službo. Nimajo ambicij, pretirano se ukvarjajo z otroci, ker je to njihova edina vloga . Tudi za dom ni nujno da skrbijo, poznam eno ki je doma, ker se ji ne da delati, nikoli ni pospravljeno. Jaz imam bolj čisto kot oni, pa imam službo +popoldanski s.p.

@Zmeden

A ti poznaš le filanje polic? To je edina služba ki jo imaš za ženske? Pa tudi , kaj je z delom v trgovini  narobe?

Sem bila doma kar nekaj let, zdaj sem pa spet ze kar nekaj let v sluzbi.

Razlika?

Prvo in najpomembnejse, ko nimas sluzbe, ti je edini stres, ko kdo zboli. Neprecenljiva stvar!

Drugo, ko sem bila gospodinja, je bilo moje zivljenje 100x bolj bogato kot je danes in to na vseh podrocjih, prvo seveda na druzinskem, potem pa na ustvarjalnem, druzabnem, izobrazevalnem, kulturnem, skratka, ko nimas obveznosti biti 8 ur v sluzbi in delati, kar ti drugi recejo, imas vse.

Financno sem imela svoj vir dohodka, pa tudi zivljenje ene druzine je bistveno cenejse, ce je en partner doma.

Zdaj resno razmisljam, da bi mogoce pustila sluzbo in ostala doma, bom pa verjetno pocakala se nekaj let, da se moz upokoji, potem bom pa nehala delat.

Ce je le moznost, naj en partner ostane doma, druzina s tem ogromno pridobi.

No, meni pa recimo ne. Grozno sem se počutila, ko sem bila doma. Zelo nekoristno. Verjetno je ta občutek sorazmeren z nekim intelektualnim potencialom ženske. Višji kot je, bolj nezadovoljna je samo z gospodinjenjem. Nekaterim je pa seveda to sanjska služba.

Velika večina ljudi, ne le žensk, svojo službo kvečjemu tolerira, ker jo doživljajo kot nujo.  Ne pa, da bi jih ne vem kako izpolnjevala.  Toliko se iz statističnih podatkov že lahko naučimo.  Drugače povedano, velika večina ljudi hodi v službi skoraj izključno zaradi plačila in vsega kar jim slednje omogoča.

Hkrati pa sem počasi dojel, da je večina ljudi takšnih ovc, da brez pastirja enostavno ne znajo živeti.  Slednje seveda velja tudi za zdolgočasene depresivne gospodinje, ki si življenja ne zmorejo organizirati tako kot jim ustreza.

Drugače povedano, marsikateri ženski enostavno ni pomoči.  Nezadovoljne in vsega naveličane bodo kot zaposlene ali kot gospodinje.

Problem povprečne ovce za striženje je, da se ne zna “obrniti” kamorkoli jo postaviš.

Skoraj vsaka samska in kolikor toliko samostojna ženska, no, tudi moški, je poleg službe tudi gospodinja, a ne?  Torej, kaj je tako kompliciranega v tem, da ne gre v službo?  Saj ne pomeni, da je zato zaprta v kletki.  V bistvu ima marsikatera gospodinja bolj pestro socijalno življenje od moža, ki na primer cele dneve gnije za zaslonom nekega računalnika, če ne ravno tekočim trakom proizvodnje.  Za začetek redno hodi v trgovine in po raznih opravkih.  Nobenih navodilom ji ni treba slediti.  Sama odloča kdaj bo šla kam, kdaj bo kaj naredila in kdaj počivala.  Do morebitnega prihoda otrok ima tudi neprimerno več svobodnega časa.  Halo?!?  In le na njej je kako ga bo izkoristila.  Lahko se dodatno izobražuje.  Tako formalno kot neformalno.  Lahko se loti kakšnega posla.  Lahko se posveča hobijem.  Možnosti je ogromno.  Možek je tisti, ki lahko več ali manj le sledi navodilom šefov.  Samo kaj ko je tu nerešljivi problem velike večine ovc za striženje.  Ubogi gospodinji nihče nič ne diktira.  Vse mora sama.  Groza… lol.

Kam češ lepše? Dopoldne čas za vse postorit doma, pa še ostane cajt zase, ker če delas vsak dan sproti, ni treba vsak dan ure in ure glancat hiše. Popoldne pa čas in predvsem volja za ukvarjanje z otroki, čas za partnerja, ker mu ni treba poprijeti za nobeno delo, ko pride domov, je čas za malo športat, kam it, vsi spočiti, nobene naglice, živčnosti in razmišljanja, kaj je nujno in kaj bo potrebno preložiti na jutri ali na drug teden, ali mesec….

Medtem ko pri dveh zaposlenih zjutraj norija, vse razvozit v šolo, vrtec…. šibat na delo, potem domov, kjer čaka še vse za pospravit, za skuhat, delo zunaj, pa še v trgovino bo treba, oba utrujena in stalno v laseh kdo naj prevzame katero opravilo, mulci čakajo vsi sitni s supergami v rokah za it malo ven se zdivjat, ….. ma čao, ne hvala. Ne poznam nobene, ki bi bila doma in v depresiji, poznam pa malo morje depresivnih zaposlenih žensk.

Cela zgodba pa postane še toliko bolj absurdna, ko so enkrat prisotni tudi otroci.  Kdo bi me rad prepričal, da veliki večini žensk summa summarum bolj ustreza vegetiranje v neki službi kot vloga matere?  Jasno, da ima tudi več ali manj vsaka mama obdobja, ko ima vsega poln kufer.  Ampak to še toliko bolj velja za tiste, ki imajo nad sabo nekega šefa in delajo na razvoju, kaj pa vem, sekret papirja.  Doma vsaj vzgajaš svoje otroke, delaš zase, tako kot tebi ustreza.  In, ponovno, saj ni le 24/7 doma.  Še vedno gre ven, v trgovino, pa z otrokom na sprehod, na kak obisk, itd.  Kasneje, ko je otrok malo starejši, pa je posredi še vse kaj tretjega.

Ampak, jebat ga, ženskam se je tako zelo opralo možgane, tako kot večini poženščenim kastratom, da se jim zdi edino prav, da čutijo dobesedno prezir do vsega kar ne zajema šljakanje v neki službi.  Še tista, ki v svoji naravni vlogi uživa, danes na vsakem koraku naleti na obsojanja.  Eni jo imajo za lenobo.  Drugi jo svarijo, da bo “pristala na cesti”, nezaposljiva.  Čim se ji kdaj kaj ne zdi idealno, že so tu socijalne delovke in psihologinje, da ji glavo našopajo s feminističnimi nebulozami, odjebi moža.  V kolikor ni dovolj že vsa medijska propaganda.  Torej?

Pustimo, da tudi, če gre kdaj narazen, jo celotem sistem ščiti bolj kot kočevskega medveda.  Skupnaj usvarjeno premoženje se deli na pol, itd.  Koliko gospodinj se je skozi ločitev od moškega na nivoju, ki je nekaj ustvaril, samo debelo okoristilo.  S tem, da je glavna fora, da v kolikor katero ženske tak scenarih dejansko skrbi, lahko čas, ko je le gospodinja, še kako dobro izkoristi za to, da ji v primeru ločitve ne bo hudega.  Kot rečeno, lahko se izobražuje, hobiji, fura biznis, …, ni da ni.  Saj ni gospodinjenje 24/7 suženjstvo v zaprti kletki.

Evo iz prve roke, jaz sem “gospodinja” že celo življenje. Zakaj? Ker je tako naneslo, ker lahko in ker sem se jaz tako odločila. A da smo gospodinje zabite in depresivne? Ne bo držalo,  še dneva nisem bila v depresiji zato ker sem gospodinja in upam da nikoli ne bom. Tudi za zabito se nimam, obratno, razgledana sem nadpovprečno, igram instrument, govorim več tujih jezikov in vsekakor se znam postaviti zase in za tisto kar mislim, da mi pripada. Od moža finančno nisem odvisna, torej to ni razlog, da najin zakon funkcionira že skoraj 30 let z vsemi vzponi in padci. Ja res je… v šolanje najinih 2 otrok sem bila vpeta od začetka (šolanje se ne začne, ko gre otrok v 1 razred). Zelo hitro sta znala brat in pisat, računat, oba sta se naučila igrat na instrument (sin enega, hči dva), oba sta se ukvarjala s športom pa nisem športnica, se pa zavedam da mora biti otrok gibalno aktiven. Doma smo vedno jedli zdravo in doma pripravljeno hrano. Nobenih umetnih frutkov in umetnih kašic, ko sta bila majhna. Pospravljeno je bilo tudi vedno kolikor- toliko, možu sem vedno pripravila za jest kar je on  želel, v življenju še ni prijel za kuhovnico, metlo, sesalec itd. Njegova naloga je bila in je skrb za podjetje in potrebe družine. Otroka sta odrasla, jaz sem pa še vedno gospodinja, sebi in možu. Časa imam veliko, delam tisto kar želim, kadar pa ne želim delati nič pač gledam v luft. Zakaj? Ker lahko.

Ocitno ne razumes da smo si razlicni

Vegetirajo tudi ali še bolj gospodinje. Vsaka se sooči s hudo krizo identitete, ko otroci odletijo iz gnezda. Če ima v življenju še kaj drugega, kot le skrb za otroke in gospodinjstvo, je mnogo lažje. Družabno življenje je statistično gledano pri tistih, ki so doma, mnogo bolj okrnjeno, kot pri zaposlenih. Saj nismo v Ameriki. Eni preveč holivudske nadaljevanke gledate. Seveda je imeti slabo službo še huje, kot biti doma. Če pa te služba izpopolnjuje, če ti nudi nek intelektualni izziv, če si zadovoljen, je pa to vsekakor za žensko najboljša opcija. Višje izobražene ženske imajo pogosteje službo, v kateri uživajo, ki jih izpopolnjuje in s katero so zadovoljne. Jaz sem že ena takšnih. Imam tri otroke in sem rada mama, ampak da bi bila samo to, si pa ne znam predstavljat. Mi včasih služba predstavlja pobeg pred kaoticnimi razmerami doma, in obratno.

V tistih letih, ko sem bila doma, so bili tudi moji intelektualni potenciali veliko bolj izkorisceni kot sonzdaj, ko sem v sluzbi.

Doma sem imela moznost razvijati se v vseh interesih in smereh, zdaj pa delam samo tisto, kar je vodstvu prav in vseh svojih sposobnosti in znanj ne morem izraziti in nadgraditi, ce v vodstvu ni interesa za napredek orhanizacije v kateri delam.

Kar zadeva koristnost, ljudje imamo razlicne prioritete, a vsem nam, ki imamo druzine, naj bi bila dobrobit te prva in najvisja prioriteta, ko je nekdo doma in skrbi za druzino in dom, je koristnost maksimalna.

Nimamo vsi potrebe biti koristni svetu, pa tudi to koristnost svetu doseze le malokdo, ker za to mora biti clovek izjemen, takih pa je le pescica. Obicajno se ta potreba po koristnosti svetu konca precej klavrno, naj bo to izgorelost, izgubljenost ali kaksna druga bolezen, ki izhaja iz vecnega nezadovoljstva.

Imam sodelavce, ki mislijo, da firma stoji na njih in da so nezamenljivi. Malo morgen. Res veliko naredijo, a ko padejo pod bremenom in jih potem vec mesecev ni v sluzbo, je vso njihovo delo narejeno tudi brez njih.

Pri svojem profesionalnem delu smo vsi zamenljivi, v svojih druzinah pa zal ne. Kje je potem clovek bolj koristen?

Moje druzabno zivljenje je bilo 100x boljse, ko sem bila gospodinja, ker sem imela cas za vse, zdaj ga pa nimam.

S prijateljicami smo se redno dobivale, ker sem jaz imela cas in sem se vedno lahko prilagodila njim, zdaj pa vcasih mine vec tednov, da se ne vidimo, ker se ne moremo uskladiti.

Ko so bili otroci manjsi, sem pobrala vse otroke in smo kam sli, ker sem imela cas. No, zdaj so otroci odrasli in te potrebe ni vec, a tudi casa nimam.

Z mozem sva kam sla, kadarkoli je on imel cas, sva se spomnila v cetrtek in sla v petek kam za vikend ali naju je kdo kam povabil, ni problema, grem.

Zdaj gledam projekte in casovnice, kdaj lahko kam grem, kdaj ne morem in velikokrat ne morem. Recimo ravno ta konec tedna bi lahko bila v eni evropski prestolnici, a nisem, ker si nisem mogla vzet dopusta od cetrtka in je sel pac moz sam.

Evo, tudi cas z druzino in partnerjem je v deficitu, ko sta oba partnerja v sluzbi.

Ce finance dopuscajo, je 100x boljse, ce je en od partnerjev doma.

Anonimna3

resnica pa je taka.    da si ti zsvojo uni družboslovjem ugotovila,da si nula. da si drek, da moraš delat in nimaš nič.  imaš enki ker nimaš otrok in družinei n živiš doma pri mamici.  in sedaj si pri 40 seveda prepozno skontala, da bi le bilo fajn iemt bogatega moža. no to iščeš že 20 let. pa še nisi našla.  hahaha te pa seveda rajca. imet bogatega moža,  ki ti lahko omogoči da si ti doma. ki ima  od 30 000 na mesec naprej.  kakšen odvetnik z kakšnimi 5 pripravniki in vse sam nim pošiljai n šesam pregleda malo. padobi na mesec 100 000. to bi ti rada.  problem je, da taki moški tebe ne bo želel.   če si ful postavna če si ful huda pasi 30stara recimo, te bo imelo za spraznit jajca. poročil te ziher nebo. ker jaz tudi ne bi.  jaz imam tolkodenarja da si lahko prioščim ,da je moja samica doma. malo lahko kaj naredi, grešportat, ni ji niti malo dolgi čas.  je pa mlada in popolna. in prijazna, noralna, ni  oprana v feminzem kot ti.   a razumeš ti to?   moški je nagrada, ne ti.  ženski ograzem ni pogoj za znositev.  zakaj bi jaz  tene kupil za skoz, če lahko dobimza ta denar 23 letnico, ki mi da 4 otroke.ti pa siže v rizičn nosečnosti. plu ta tvoj odnos ukazovalen, agresiven,  tega nitijaz niti nihče meni podoben ki ima denar ne bo prenašal.  razumeš ti to?  preveč si agresivna ker si obušpana. tako močnosi želiš bogatga, da ti ejtusdifsenoče je že poročen, samda ti daje denar za tvojo ugabno staro pohcano pizdo.  zato imamo moški 19 letne srnice, ki so popolne. ti nisi uspela dobit  svojega princa kosi bila najhujša pizda pri 20.  zdaj pa bi rada, malostarejšega ful uspešnega ful hudega da te bo poročil in tibo zvest. in kaj dobi za to?  mogoče 1 otroka in še kuhat ne znaš, ne čistiš, ne nič.  razumeš problem.  zate je navaden moški,delavecz 2000 evri na mesec. to je zate. tisi 4ka onej 4ka.  razumeš?  al papač beli kužek in prijatlejica lezubična

Jaz sem bila doma. Lepo je bilo. Tudi naporno. Otroka sem izobrazila v razgledana človeka, oba pripeljala do Zoisove štipendije, dnevno smo skupaj brali, debatirali, tudi športali in delali 1001izlete. Prehrano sta imela vrhunsko. Ekološko, doma sveže pripravljeno. Dolgočasja nikoli ni bilo. Vse počitnice sem jima bila na voljo. Razvažanje, specialisti ipd nikoli ni bil problem. Zdaj imam več časa, ker smo si fizična opravila razporedili in ne potrebujeta več toliko usmerjanja, oskrbe in pomoči in imam s.p. Uf so bili lepi časi. Naporni a svobodni, počela sem kar sem želela 24h/dan. Moji skromni dohodki so prihajali iz najemnin in so bili enakovredni nizki plači. Ne verjamem, da ženske, ki morajo toliko ur na dan za ta denar garati lahko ohranijo dobro voljo in energijo za podporo družini. Razen če so superwoman. Ponavadi nekje zmanjka. Ali poiščejo pomoč v gospodinjenju, pristajajo na kompromise pri (nezdravi) prehrani, zanrmarijo otroke ali ostali vezi. Nekje zmanjka na račun tempa teh 200 delovni ur mesečno.

Od doma sem najmanj 9 ur, običajno več. V postelji sem 8 ur. Ostane mi še 7 ur za vse ostalo.

Nekaj od tega gre na račun jutranjih in večernih priprav za v službo oziroma posteljo, za prehranjevanje naj bi porabili pol ure na obrok, jaz porabim recimo 1 uro za 5 obrokov. Kuhanje, priprava hrane, nakup hrane, osnovna higiena prostora in telesa, to mi vzame še dodaten čas. Vsaj 1 ura sproščenega kavčanja z možem/družino. Mogoče 1 ura zame???

To vse zbašemo v 7 ur ali manj, instant, na hitro, površno, da obkljukamo vse našteto, a nobeno stvar resno, ker se vse mudi…

Nisem super woman in nočem biti!

Namesto vseh teh blesavih referendumov bi lahko imeli kak bolj resen referendum za skrajšanje delovnega časa na 6 ur ali na 4 dni v tednu, kar se po raziskavah kaže kot zelo pozitivno tako za podjetja kot za zaposlene!

Je bilo videti med korono, ko so mamice lahko ostale doma. Toliko jamranja ker je bilo treba skuhat in z otroci kaj naredit ne bi pričakovala. Pa mi je soseda rekla, to je zato ker so navajene biti v službi, otroci jejo v šoli, tam mlajši že naloge naredijo, zdaj je pa vse padlo na njih.