Ženskam bi morali organizirati tečaje..
A naj ne bi bila ljubezen do partnerja višja kot želja po nečem, kje pa je prilagajanje o katerem tako radi tukaj razlagajo/te ???[/quote]
Oprosti, ne morem ti odgovoriti drugače kot takole: Ko/če bo imel otroke boš razumel. Partnerja lahko ljubiš, vendar otrok je del tebe. In da bo politično korektno – moj mož pravi, da čuti popolnoma enako.
Seveda ne, ker pač gledaš po merilih ženske, in ker je ”resna” zveza kot že leta trdim, pro ženska oziroma po ženskih ”notah”[/quote]
Ti si tudi smešen 🙂 Kakšna merila pa ti predlagaš za iskanje partnerja za resno zvezo? Starost manj kot 25 in prožnost kože takšna, da bo tudi pri 40 izgledala kot 25?
Verjemi da jih imajo zelo radi, vse bi naredli za njih, samo pač priznajo, da jih ne bi bilo, če ne bi ženska ”prikrito” ali po tiho ”gnajvla” in ponavljala da si jih želi met….. odkrito povejo, da oni sami ne bi dali pobude po zarodku…
Jah, pobuda že morda je, samo pobuda za cote in izlet, je za mene nekaj drugega kot pa pobuda za nekaj tako ”večnega” (z vidika tvojega življenja) kot je otrok… izjet traja par dni, teden, dva, morda celo mesec, cote so materialno, tako kto je stanovanje in jih lahko prodaš, otroka pa če se ga naveličaš ne moreš glih prodat al pa odstranit iz lajfa………. pač za mene so to X in Y zadeve……….
[/quote]
Ali pač moškim manjka samoiniciativnosti :D. Saj sami priznavajo, da jih imajo radi in da ne vedo, kaj bi brez njih. Pol bi se morali ženi zahvaliti, da je dala pobudo, sicer tega ne bi nikoli doživeli …
Dober odnos je moj prijatelj imel s svojo sostanovalko za časa študija, ko nikoli nista mela problemov pri plačevanju položnic in kregarijo kdo bo spucal itd….. torej po tvoje bi bilo za obadva koristno da kar ostaneta skupaj in greta nazaj v najem, ker jima je 3 leta super funkcioniralo, samo dol se še morta dat al pa niti ne, ker je funkcioniralo, dvomim da bo srečen :)[/quote]
Pretiravaš in to veš 🙂
Enostavno ne verjamem, da je ljubezen, ki vznikne iz zaljubljenosti, edini trdni temelj za dolgoročno uspešno zvezo, v kateri si srečen.
zakaj ni sprejemljiva, ker si se tako odločla, ker tako piše zakon? In si na sodišču in se moraš zagovarjat če greš po obratni poti? bistveno ni zaporedje, ampak to, da si je moški (tako kot ženska) zaželel nekaj drugega……………………. čisto naključje (veš da) je to, da ti promoviraš da je edino pravilna pot tista, katera je bližje večini ženskih predstavnic kot pa tista ki bolj ugaja moškim kajne?[/quote]
Zame ni sprejemljiva, zato ker si ustvaril neko bitje in ker zanj zdaj zavračaš odgovornost. Mimo zakonov, sodišča in vsega ostalega preziram ljudi, ki niso sposobni prevzeti odgovornosti za svoja dejanja. Moške ali ženske.
Kot sem že zapisala – potvarjaš dejstva, da ustrezajo tvojim argumentom. Premisliti si, ko še ni otrok, ni isto kot premisliti si, potem ko so tu otroci. Prvo je boleče, ampak sprejemljivo. drugo je egoistično, neodgovorno in nesprejemljivo. Zame.
Zakaj je to podlo, ker ženska si lahko premisli on pa ne? A ni Pandora prej razlagala da si pri 25 želimo nekaj pri 35 pa nekaj drugega, kaj če je pri 25 moški želel met otroke, pri 35tih si pa jih več ne želi? Zdaj pa je to naenkrat podlo in ne več normalna pot ker ni po godu ženske?
A ni to dvolično?[/quote]
Ona si ni premislila. Ona je ves čas želela otroke, samo nekje kasneje, ne pri 30ih. Moški je to isto govoril. Recimo pri njenih 34ih je bil on še kar za, samo enkrat kasneje. Vsaj tako je trdil. Potem pa da ona pri 35ih ultimat pa prizna on, da jih v resnici noče. Ne bi bilo pošteno, da bi on že pri 30ih priznal, da jih noče? in bi šla narazen in je stvar rešena.[/quote]
Ja ampak čakaj zdaj malo.
Če ženske pri 25, 26,27,28…….., 35 govori da NOČE otrok (in ima partnerja ki to ve) potem pa si ”premisli” in se odloči da želi družino in otroka, in zaradi tega ker partner (še skoz) ne želi otroka ZAPUSTI partnerja (to je po pandorino čisto sprejemljivo in smiselno)
Če pa moški govori da bi mel otroka pri 25,26,27,28,………. 35, (in to ženska ve) ženska pa ga takrat še ni hotla met zaradi ŽNJ razlogov, potem pa si pri 35tih oba premislita, pa je to po tvoje podlo?
Torej če si moški pri 35tem premisli je po tvoje slabo, če pa si ženska pri 35tem premisli pa je po Pandorino dobro? Dvoličnost?
Ona si ni premislila. Ona je ves čas želela otroke, samo nekje kasneje, ne pri 30ih. Moški je to isto govoril. Recimo pri njenih 34ih je bil on še kar za, samo enkrat kasneje. Vsaj tako je trdil. Potem pa da ona pri 35ih ultimat pa prizna on, da jih v resnici noče. Ne bi bilo pošteno, da bi on že pri 30ih priznal, da jih noče? in bi šla narazen in je stvar rešena.[/quote]
Ja ampak čakaj zdaj malo.
Če ženske pri 25, 26,27,28…….., 35 govori da NOČE otrok (in ima partnerja ki to ve) potem pa si ”premisli” in se odloči da želi družino in otroka, in zaradi tega ker partner (še skoz) ne želi otroka ZAPUSTI partnerja (to je po pandorino čisto sprejemljivo in smiselno)
Če pa moški govori da bi mel otroka pri 25,26,27,28,………. 35, (in to ženska ve) ženska pa ga takrat še ni hotla met zaradi ŽNJ razlogov, potem pa si pri 35tih oba premislita, pa je to po tvoje podlo?
Torej če si moški pri 35tem premisli je po tvoje slabo, če pa si ženska pri 35tem premisli pa je po Pandorino dobro? Dvoličnost?[/quote]
Ženska in moški sta naravno v drugačnem položaju, ki ni primerljiv. Ženska je starostno omejena, do kdaj ima lahko otroke, moški bistveno manj. Spet primerjaš stvari, ki niso primerljive …
Vsekakor jaz meni – tako za ženske kot za moške – da se otrokom ni smiselno odpovedati, če jih partner/ka ne želi. V tem primeru je smiselno poiskati drugega partnerja/ko. Gre za preveliko življenjsko odločitev, da bi bilo smiselno delati kompromise.
otrok je samosvoja entiteta ki ima življenje, v njem je od mene le dedni zapis preko kromosomov in ostalega DNK, zelo lepa in priljubljena floskula da je nekaj del tebe, ampak zelo napačna, če bi bil otrok dobesedno del mene in del moje drage potem bi neposredno imel tudi del najinih lastnosti ki so celota in ne bi imel čisto žnj lastnosti……….
No če smo že pri tem o politični korektnosti: kot da bi ti tvoj mož UPAL v faco odgovorit kaj drugače kot ti je………… ja tudi to je politična korektnost 😉
Oh, oni zlo dobro vedo kaj bi brez njih, še bolje vedo kaj bi z denarjem ki bi ostal 🙂
Ne pričakujem da boš razumela, ker je ženski trenutno stanje naravno, in kot take tudi odreagirate na karkoli za vas ”nenaravnega”…………
Kje pa sem jaz govoril, da je to edini trdni temelj? Mi lahko citiraš? Jaz govorim o tem, da to, da greš ti z nekom v zvezo, z enim in edinim ciljem ustvarit otroka za sebe (ker je to tvoja (ženska)želja) da to meni ne odraža dobrega kaj šele trdnega temelja, ampak zelo egoistično dejanje ženske, s čemer se verjetno ženske ne boste strinjale…………
Za moje pojme, si lahko srečen v zvezi le in samo takrat, ko greš v zvezo brez nekih vnaprej postavljenih ciljev ala, tega bom vzela da bova imela otroke, tega bom vzela, ker ma dobro plačo, tega bom vzela ker
Ampak le in samo takrat ko greš v zvezo samo zato, ker se ob osebi počutiš presrečnega, in ker ona iz tebe ”prikliče” dobre lastnosti in ker jo imaš pač rad in ji želiš dobro (in obratno) če je preden postaneš z komerkoli PAR, v tvoji glavi že načrt, kako boš imela otroka itd. potem je to za mene na identičnem nivoju kot če greš v zvezo z nekom ker ima super plačo in veliko premoženja.
Do tega imaš pravico, vendar mimogrede omeni naslednjič, da je to tvoje MNENJE ne pa splošni zakon ali prepričanje, samo to.
Ne potvarjam dejstva, VSAKO izmed teh dveh dejanj je egoistično, oziroma VSAKO dejanje ki ga napraviš zato ker tebi ni tak všeč/zadovoljivo/sprejemljivo/v načrtih(kartkoročnih ali dolgoročnih) je EGOISTIČNO
A to, da ženska po 10 letih odjebe tipa, ker si je ona premislila in želi otroke on pa ne, pa ni egoistično? O PA ŠE KAKO, tako kto je egoistično od tipa ki odjebe 35 letnico ker se je zredila in si poišče(ali pa išče) 25 letnico…………. vse to je EGOISTIČNO ………………
Ja ampak čakaj zdaj malo.
Če ženske pri 25, 26,27,28…….., 35 govori da NOČE otrok (in ima partnerja ki to ve) potem pa si ”premisli” in se odloči da želi družino in otroka, in zaradi tega ker partner (še skoz) ne želi otroka ZAPUSTI partnerja (to je po pandorino čisto sprejemljivo in smiselno)
Če pa moški govori da bi mel otroka pri 25,26,27,28,………. 35, (in to ženska ve) ženska pa ga takrat še ni hotla met zaradi ŽNJ razlogov, potem pa si pri 35tih oba premislita, pa je to po tvoje podlo?
Torej če si moški pri 35tem premisli je po tvoje slabo, če pa si ženska pri 35tem premisli pa je po Pandorino dobro? Dvoličnost?[/quote]
Ženska in moški sta naravno v drugačnem položaju, ki ni primerljiv. Ženska je starostno omejena, do kdaj ima lahko otroke, moški bistveno manj. Spet primerjaš stvari, ki niso primerljive …
Vsekakor jaz meni – tako za ženske kot za moške – da se otrokom ni smiselno odpovedati, če jih partner/ka ne želi. V tem primeru je smiselno poiskati drugega partnerja/ko. Gre za preveliko življenjsko odločitev, da bi bilo smiselno delati kompromise.[/quote]
Ali je moški kriv da je narava tako ”hotla”? Podla je potem NARAVA ne moški?
Sicer pa tip ima lahko erektilno disfunkcijo in/ali mu ne stoji pri 40tih……… večina je še kako omejena, samo za ženske pojme je to skorajda neomejeno.
Sicer pa, vedno lahko rešiš eno bitjece in posvojiš otroka pri 50tih, če si tako zelo želiš biti MAMA ………
Se pa s tabo strinjam da sta ženska in moški v drugačnem položaju, problem ki ga jaz vidim tu je, da hočete vedno najt nek argument da bo po vaše in da opravičuješ ženski način in pot, medtem ko moški se mora prilagajat ženski naravi, nič kriv……. a ni to podrejanje v drugo smer ki, medtem ko se ve trudite bit enakopravne drugje, tu pa ko ne gre, pa bi morali moški bit podrejenim vašim naravnim zakonitostim? A ni to malo hipokritsko?
Vedno najdeš nek razlog, pa naj bo narava, ali karkoli drugega, da lahko opravičiš žensko odločitev, medtem ko moško spreminjanje MNENJ pa več ni tako nujno pošteno kot je žensko 🙂 Zelo moteče postane to.
Samozavestnež za računalnikom kaj pa v reali? Si tudi tako samozavesten?[/quote]
Kaj ‘drugi mislijo’, če se par odloča za družino, je mogoče bolj prisotno v kakšnih (versko patriarhalnih) tradicionalnih družbah, da bi dajali kak pomen na mnenja drugih, ker te družba lahko odrine na socialni rob (matere samohranilke, neporočene, lezbijke…). Pri zahodnem evropskem kulturnem svetu pa je to naravnost smešno, da bi pripisovali kak pomen, kaj si teta Marica ali sosed Tonček misli, če misliš imeti otroke ali ne, saj si vsak sam izbira prijatelje.
Moj mož ima veliko dobrih lastnosti. Politična korektnost ne sodi med te. In si (mi) upa povedati v faco marsikaj … in to brez dlake na jeziku :/
Oh, oni zlo dobro vedo kaj bi brez njih, še bolje vedo kaj bi z denarjem ki bi ostal 🙂
[/quote]
To vem tudi jaz. Ni treba, da sem moški. Ravno včeraj bi lahko kupila sebi ene čevlje namesto, da sem kupila že tretji par v treh mesecih dinozavru, ki mu raste noga non stop… 🙂
Pa se tudi spomnim, kako sem živela prej in kaj vse sem počela, kar je danes bistveno težje. Pa to ne pomeni, da obžalujem ali da “krivdo” za nastalo stanje zvračam na moža – ćeš da si je on želel otroka in sem jaz na to pristala… :/
Vse to je lepo in prav v teoriji. V praksi ni in ne more biti tako. Vsakdo, ki stopa v neko razmerje, vstopa z nekimi pričakovanji. Zakaj se ob osebi počutiš presrečnega? Ker te nasmeje, ker se lahko pogovarjaš z njo o zadevah, ki te zanimajo, ker ti je všeč njen dotik/seks z njo, karkoli drugega. Zaradi svojega občutka presrečnosti, si želiš tega več in – vsaj v moji izkušnji, si želiš več v smislu kvantitete (več takih trenutkov – oziroma trajanje veze) in kvalitete (torej več intimnosti – več seksa, več skupnih dejavnosti, skupno življenje, morda tudi otroka).
Za nekatere je ta občutek presrečnosti povezan z nekimi željami o skupni prihodnosti, sploh če razmerje traja že nekaj časa. Drugi so presrečni, če se vozijo v dobrem avtu, tretji so presrečni, ker s to osebo potujejo. Ne moreš grobo ločiti osebe od dejavnosti/načina življenja, ki ga ima. Vse skupaj je “paket”, ob katerem si lahko presrečen ali ne.
Seveda nekateri vstopajo v vezo preračunljivo – temu se pač ne moreš izogniti. Vendar iskreno povedano, v svojem življenju sem spoznala samo dva taka primera – eno žensko in enega moškega, nič več. Slišala še za nekaj drugih. Tako da mislim, da se s takšnimi in drugačnimi zgodbicami resnično pretirava.
Do tega imaš pravico, vendar mimogrede omeni naslednjič, da je to tvoje MNENJE ne pa splošni zakon ali prepričanje, samo to.
Ne potvarjam dejstva, VSAKO izmed teh dveh dejanj je egoistično, oziroma VSAKO dejanje ki ga napraviš zato ker tebi ni tak všeč/zadovoljivo/sprejemljivo/v načrtih(kartkoročnih ali dolgoročnih) je EGOISTIČNO
A to, da ženska po 10 letih odjebe tipa, ker si je ona premislila in želi otroke on pa ne, pa ni egoistično? O PA ŠE KAKO, tako kto je egoistično od tipa ki odjebe 35 letnico ker se je zredila in si poišče(ali pa išče) 25 letnico…………. vse to je EGOISTIČNO ………………[/quote]
Sorry, se še vedno ne strinjam. Mi smo odrasli ljudje, stopamo v veze po lastni izbiri, z zavestjo, da pač lahko “ne uspe”, če se bodo najine želje /potrebe/pričakovanja razhajale. Otrok ni odrasel in ne vstopa v vezo po lastni izbiri. Vstopa po izbiri DVEH odraslih ljudi. Po izbiri DVEH odraslih ljudi, da bodo skrbeli zanj in mu nudili primerno družinsko okolje, kjer se bo lahko razvijal v čustveno stabilno in srečno osebo. Če ENA od teh odraslih oseb si potem PREMISLI, POSLEDICE pa za to nosi ta OTROK, ki NI vstopil v to razmerje po LASTNi izbiri (temveč NJUNI), je to malce drugače… In če se ta ENA oseba na koncu še spreneveda, češ da otroka pravzaprav ni želela … ni mogoče zadeve oceniti drugače, kot da zavrača odgovornost za svoja dejanja. Saj bi se lahko pravočasno odpovedala seksu in tako onemogočila nastanek tega otroka. :/ Če pa ob trenutku, ko se je bilo treba odločiti, gospoda ni imela j… potem pa res ne vidim, zakaj bi ga morali, revčka, zdaj razumeti 🙁
Se strinjam. Sreča ni nič drugega, kot le realizacija naših pričakovanj, želja, ciljev…..
Saj ni človeka, ki ne bi pogojeval in bi bil brez pričakovanj.[/quote]
To že, samo če srkamo srečo iz zadev ki so čisto na dnu osnov partnerstva, torej spolnost, zabava, veselje, sprehodi ipd. potem je ta sreča praktično ”vedno” zagarantirana, ob vstopu v partnerstvo, če že TAKOJ ob vstopu v partnerstvo mi načrtujemo kako bom z njim jaz zanosla čez 3 leta, ker zdaj mu še dam 2 leti da se me navadi in da se spoznava, pa da ne bodo pravli okrog slabo o meni, potem to za mene ni pravi korak. žal.
Seveda ne, ker ti si itak otroka želela bolj kot čevlje, vendar moraš razumet, da verjameš ali ne obstajajo pari kjer otrok je velika želja ene osebe (ponavadi matere oz ženske) in zelo mala ali pa skoraj nična želja moškega, in se to do določene mere izsili. No in potem vedno ko gre tip mimo motora ali pa avta ali pa česa kar bi si kupo, pa se spomni da pa tolko keša za otroka porabita, zna potihem okrivit svojo drago za tisto intenzivno prepričevanje da se izrazim politično korektno 🙂
Ja, vendar kot sem že povedal, če so tvoja pričakovanja že na začetku na stopnički 5 (otrok) namesto na stopnički 1 (spolnost, spoznavanje, zabava, uživanje) potem to ni smiselno ampak zelo preračunljivo… ker ti že pred zvezo, razmišljaš (35 letnica ki je pustla dragega ker noče otrok se spomniš) kako boš s tipom mela otroke, in vse podrejaš temu, prej vbistvu nisi zares srečna……………….
Ne pozabi o katerem primeru točno govoriva, o 35 letni ženski ki ji tik taka biološka ura in bo zares srečna le, če zanosi in rodi otroka (po sreči zdravega)…….. to je njena edina sreča ki jo vidi v povezavi s partnerstvom in resno zvezo…. meni se to zdi enako narobe, kot če tip vidi v ženski samo seks in zato vstopa v ”resno” zvezo z njo. To je moje mnenje.
Poglej, to da nastrada eno dodatno nedolžno življenje ne naredi drugega dejanje NE-EGOISTIČNIGA, ampak naredi tega samo še za korak bolj egoističnega…………………. to da tip pusti mamico samo z otrokom ker hoče lovit 25 letnice, ne naredi dejanja da ženska ki je razglašala kako ljubi svojega dragega 10 let, ga zapusti zaradi egoistične želje po otroku za dobrega, ampak samo pomeni da je prvo dejanje še za korak bolj egoistično kot drugo, oba pa sta egoistična…………..
V tem primeru si srečo pogojil z nekimi osnovnimi potrebami, vendar človek ni kot ostale živali, saj srečo pogojujemo še z marsičem drugim, ne le z golo spolnostjo in zabavo. Vse nianse in različna pričakovanja okrog zadovoljevanja teh osnovnih potreb to tako zakomplicirajo, da človeku vzame kar precej časa in truda, da bo zadovoljil te osnovne potrebe.
Čeprav si te zadeve postavil na dno partnerske zveze, nam izkušnje kažejo, da je okrog zadovoljevanja teh potreb, največ težav.
Saj ni razlike ali neka ženska pove naglas, da si želi otroka ali pa tega ne pove, je v vsakem primeru lahko v njej to pričakovanje in s tem pogojenost sreče.
Zaradi tvojega odpora do otrok, ti potem čutiš, kot da te ženska posiljuje s to željo.
Če je moški popustil njenemu “izsiljevanju”, potem si je sam prav tako želel otroka, ker če si ga ne bi, se ne bi pustil “izsiliti”, kot sam praviš. Da se potem moški izgovarja, da je ženska od njega izsilila otroka, pa je le način poskusa pobega od odgovornosti in soočenja s starševsko vlogo in mogče s tem, da on ne bo več edini in prvi, kateremu ženska daje pozornost in poskrbi za njega.
Moški bi lahko zapustil žensko, če si res ne bi želel otroka, ne pa, da se izgovarja na izsiljevanje.
Se strinjam. Sreča ni nič drugega, kot le realizacija naših pričakovanj, želja, ciljev…..
Saj ni človeka, ki ne bi pogojeval in bi bil brez pričakovanj.[/quote]
Če smo že pri tem, ni vedno tako. Morda celo ni največkrat tako in je sreča po izpolnitvi želja precej kratkotrajna. Izpolni se ena želja in ljudje kmalu postanejo nesrečni, ker si zadajo drugo ter spet bodisi traja, da se izpolni ali se sploh ne iz različnih razlogov – tudi zaradi razhajanja med partnerjema glede tega cilja.
Tudi glede otrok je velikokrat tako. Eden je bolj zagret kot drugi. Pri tem ta drugi popusti pod raznimi pritiski, posledično morda tudi vlaga manj truda pri otroku, ker je bil nanj manj pripravljen. Potem pa se pojavijo zamere, krhanje odnosa in vsa krivda se praviloma prevali na enega – ponavadi prav na tega drugega.
Tisti, ki popusti, najbrž ne popusti, ker bi si želel, ampak popusti zaradi čisto navadnega čustvenega izsiljevanja oz. zato, da ne bi partner bil “nesrečen”, saj mu ta daje tako ali drugače vedeti, da bo ostal nesrečen, če se mu ta želja ne izpolni.[/quote]
In potem, ko moški popusti “izsiljevanju” in se potem na takšen in drugačen način izogiba odgovornosti ter beži iz odnosa, pa to dela partnerko srečno ?
Zato ne verjamem tem izgovorom glede izsiljevanja, ki bi naj temeljili na tem, da bo ona srečna, ampak se gre zato, da bo on zadovoljen, saj ima od nje neko korist. Popustil je zaradi sebe, ker je s tem v sebi sklenil nek kompromis.
Res je del krivde tudi na ženski strani, če preveč sili v njega, ker se ne zaveda, da to ni način za zagotavljanje zadovoljnega odnosa, saj bo v moškem vedno ostal nek odpor, pa čeprav bo popustil.
Verjetno je čisto normalno, da je eden bolj zagret kot drugi. Vendar tudi drugi mora vzeti pamet v roke, in vedeti, ali je zgolj manj zagret ali tega noče (in se pusti izsiljevati). Če se pustiš izsiljevati in na osnovi tega izsiljevanja “popustiš”, nisi nič manj odgovoren za rezultat.
Pri tako resni in trajni zadevi kot so otroci pa vendar ne gre za to, da narediš parnerja srečnega, ker “popustiš” in greš gledat v kino tisti grozljiv akcijski film, ki te ne zanima, ali pa se dolgočasiš en večer v operi.
Tisti, ki popusti, najbrž ne popusti, ker bi si želel, ampak popusti zaradi čisto navadnega čustvenega izsiljevanja oz. zato, da ne bi partner bil “nesrečen”, saj mu ta daje tako ali drugače vedeti, da bo ostal nesrečen, če se mu ta želja ne izpolni.[/quote]
Normalno, da bo ostal “nesrečen”, če si otroka želi, bi ga lahko imel in ga ne more, ker ga partner noče.
Ne moreš preprečiti, da te kratkoviden partner poskuša čustveno izsiljevati. Lahko pa trezno razmisliš in se odločiš. Cerjamem, da odločitev večkrat ni lahka, ker izbiraš med “partner in otrok” ali “niti partnerja niti otroka”, medtem ko bi ti želel “partner brez otroka”.
Pa vendar – potisniti glavo v pesek, se ne odločiti in “se opravičiti”, da si podlegel partnerjevemu izsiljevanju ponavadi pripelje do res klavrnega življenja – za vse vpletene. Ker tudi potem, ko je napaka že storjena (in je otrok tu) ponavadi ta oseba ne zmore narediti koraka naprej in reci: “me je čustveno izsiljeval, kar je bilo narobe. Vendar jaz nisem sprejel odgovornosti, kar je bilo tudi narobe. Zdaj je pač kaj je, otrok je tu, in iz tega moram zdaj narediti najbolje, kar se pač da.” Večina se zabubi v neko samopomilovanje in krivi partnerja celo življenje – in tako prepreči, da bi se rana zacelila in da bi oba naredila korak naprej.
Ne Robi, napaka je, kot sem napisal, če greš v zvezo že vnaprej začrtami zahtevami oziroma celo samo eno zahtevo (zanositev) ki bi morala (če sploh) priti po vrsto letih odnosa skozi več različnih stopničk………..
Če ženska vzame tipa ne zato ker ji je fajn ob njem, pa ker uživa v družbi, pa si ga želi, ampak zato ker je najbolj primeren oplojevalec, njej se pa čas izteka je to temelj za katastrofo overall……… no niti ne, ker preračunljive ženske pač fejkaju tipu tisto kar želi da dobijo tisto kar one želijo (podobno kot tipi fejkajo puncem ljubezen da namočijo) samo da pač otrok je vseeno nek svoj Svet………..
Ne kapiraš kaj ti hočem sploh povedat…………. ni narobe, da pogojuje srečo z otrokom, nasploh, problem je če jo pogojuje že v začetku, torej išče partnerja, kjer je vse naravnano samo na to, ne na ostale stvari, ki so potrebne za dobro zvezo…………
Do otroka je nekaj zelo velikih in pomembnih korakov kjer bi se VSI morali poklopit in skozi vse bi morala dva it, preden bi lahko ženska začela SANJAT o otroku……….. in 35 letna obupanka ki hoče svojo bebico tega ne naredi, zato pa so zveze katastrofe, ampak glavno da ima otroka.
Tisti, ki popusti, najbrž ne popusti, ker bi si želel, ampak popusti zaradi čisto navadnega čustvenega izsiljevanja oz. zato, da ne bi partner bil “nesrečen”, saj mu ta daje tako ali drugače vedeti, da bo ostal nesrečen, če se mu ta želja ne izpolni.[/quote]
In potem, ko moški popusti “izsiljevanju” in se potem na takšen in drugačen način izogiba odgovornosti ter beži iz odnosa, pa to dela partnerko srečno ?
Zato ne verjamem tem izgovorom glede izsiljevanja, ki bi naj temeljili na tem, da bo ona srečna, ampak se gre zato, da bo on zadovoljen, saj ima od nje neko korist. Popustil je zaradi sebe, ker je s tem v sebi sklenil nek kompromis.
Res je del krivde tudi na ženski strani, če preveč sili v njega, ker se ne zaveda, da to ni način za zagotavljanje zadovoljnega odnosa, saj bo v moškem vedno ostal nek odpor, pa čeprav bo popustil.[/quote]
Partnerjevo zadovoljstvo naj bi v osnovi vplivalo tudi na tvoje lastno? Mar to ni normalno ali je pri tebi drugače in mu ga v smislu neegoizma raje takoj v kali zatreš?
Tisti, ki popusti, najbrž ne popusti, ker bi si želel, ampak popusti zaradi čisto navadnega čustvenega izsiljevanja oz. zato, da ne bi partner bil “nesrečen”, saj mu ta daje tako ali drugače vedeti, da bo ostal nesrečen, če se mu ta želja ne izpolni.[/quote]
Normalno, da bo ostal “nesrečen”, če si otroka želi, bi ga lahko imel in ga ne more, ker ga partner noče.
Ne moreš preprečiti, da te kratkoviden partner poskuša čustveno izsiljevati. Lahko pa trezno razmisliš in se odločiš. Cerjamem, da odločitev večkrat ni lahka, ker izbiraš med “partner in otrok” ali “niti partnerja niti otroka”, medtem ko bi ti želel “partner brez otroka”.
Pa vendar – potisniti glavo v pesek, se ne odločiti in “se opravičiti”, da si podlegel partnerjevemu izsiljevanju ponavadi pripelje do res klavrnega življenja – za vse vpletene. Ker tudi potem, ko je napaka že storjena (in je otrok tu) ponavadi ta oseba ne zmore narediti koraka naprej in reci: “me je čustveno izsiljeval, kar je bilo narobe. Vendar jaz nisem sprejel odgovornosti, kar je bilo tudi narobe. Zdaj je pač kaj je, otrok je tu, in iz tega moram zdaj narediti najbolje, kar se pač da.” Večina se zabubi v neko samopomilovanje in krivi partnerja celo življenje – in tako prepreči, da bi se rana zacelila in da bi oba naredila korak naprej.[/quote]
Očitki ponavadi pridejo, ko uvidi da s tem ko je popustil, ni pravzaprav naredil nič, ker se tudi partnerjev odnos ni spremenil oz. se je morda celo poslabšal. Vem za podoben primer, ko je ona po uspešnem teženju “ugotovila”, da se partner ni odločil “iz srca”, ampak – zato ker je pač ona težila in je tako dobila nov material za očitke.
Forum je zaprt za komentiranje.