želim, pa ne sliši

Hočeš povedat, da je postal grozen človek, ker je toliko časa z njo? Ker prej menda ni bil? In dlje časa kot je z njo bolj postaja grozen?…. :/

Ne verjamem tega.
On je že od nekdaj takšen oz so ga takšnega naredili starši, ki mu niso ustvarili pogojev, da bi lahko razvil sočutje, empatijo in ostala čustva, ki so potrebna, da lahko nekdo “normalno” funkcionira v odnosu.
Dokler je bila ona šarf jo je enostavno sprejemal tako, ker je takega odnosa bil vajen, nakar se je nekaj zgodilo v njunem odnosu in se je vloga obrnila. Mislim, da si on vseeno ne želi bit tak in mu je na nek način žal, čeprav tega ne bo priznal oz težko, a on drugačnih načinov komunikacije ne pozna, jih ni bil nikoli deležen, so mu tuje. V njunem odnosu si pa ona in otroci želijo (oz so si želeli) njegove bližine in ker mu je to tuje, tuj mu je ta čustven svet, ki ga plaši, zato najde nekaj, da se tega “bremena” reši, da vzpostavi distanco in zato je grob. Dvomim, da se tega zaveda.
V bistvu rabi on pomoč bolj kot vsi ostali, a vprašanje je, če jo sploh želi. Kaj je tisto kar bi ga pripravilo do tega, da bi pomoč poiskal? Mogoče je res njen odhod rešitev za oba a dvomim, da jo bo pravilno razumel.
Tudi sami avtorici ne bo odveč nekaj kar bi jo usposobilo za to, da ne bi v prihodnje ponovila “napake” (s katero se postavi v tak položaj, da je nekdo lahko grob do nje), če se razideta oz ostaneta skupaj.

Hočeš povedat, da je postal grozen človek, ker je toliko časa z njo? Ker prej menda ni bil? In dlje časa kot je z njo bolj postaja grozen?…. :/

Ne verjamem tega.
On je že od nekdaj takšen oz so ga takšnega naredili starši, ki mu niso ustvarili pogojev, da bi lahko razvil sočutje, empatijo in ostala čustva, ki so potrebna, da lahko nekdo “normalno” funkcionira v odnosu.
Dokler je bila ona šarf jo je enostavno sprejemal tako, ker je takega odnosa bil vajen, nakar se je nekaj zgodilo v njunem odnosu in se je vloga obrnila. Mislim, da si on vseeno ne želi bit tak in mu je na nek način žal, čeprav tega ne bo priznal oz težko, a on drugačnih načinov komunikacije ne pozna, jih ni bil nikoli deležen, so mu tuje. V njunem odnosu si pa ona in otroci želijo (oz so si želeli) njegove bližine in ker mu je to tuje, tuj mu je ta čustven svet, ki ga plaši, zato najde nekaj, da se tega “bremena” reši, da vzpostavi distanco in zato je grob. Dvomim, da se tega zaveda.
V bistvu rabi on pomoč bolj kot vsi ostali, a vprašanje je, če jo sploh želi. Kaj je tisto kar bi ga pripravilo do tega, da bi pomoč poiskal? Mogoče je res njen odhod rešitev za oba a dvomim, da jo bo pravilno razumel.
Tudi sami avtorici ne bo odveč nekaj kar bi jo usposobilo za to, da ne bi v prihodnje ponovila “napake” (s katero se postavi v tak položaj, da je nekdo lahko grob do nje), če se razideta oz ostaneta skupaj.[/quote]

V javnosti se obnaša cukrasto tudi do nje, torej točno ve, kakšni vzorci vedenja so boljši, jih pozna in obvlada.
Če lahko prosim relativiziraš še to.
Po mojem mnenju partnerja postaneta groba, ko med njima ni več ljubezni in spoštovanja. Dokler je vsaj še spoštovanje, sta kvečjemu hladna.

:) Ok, naj ti bo, ko si ravno ti 😉

Pravi pregovor, da zaljubljenci šepečejo zato, ker so njihova srca blizu in se slišijo, ko gredo srca narazen partnerji začno kričat drug na drugega….. 😉

On je v javnosti cukrast zato, ker ima od te javnosti korist, zgolj in samo zato, ker ima korist!
Ker on dela stvari izključno le zaradi lastne koristi, žal pa v svoji partnerki ne vidi tolikšne koristi, da bi se zmogel kontrolirat, zato mu ni mar kakšen je z njo. Ne premore (pozitivnih) čustev do nje, manjka mu tisto kar sem zgoraj omenil pa si spregledala 😉 je pa nujno potrebno, če želiš imet (kolikor-toliko)dober odnos. Za ta manjko so ga prikrajšali starši, a to ni opravičilo!, ker vsi imamo kakšen manjko. Razlika med nami je le, da se nekateri naučimo/jo s tem manjkom živet, se trudimo, drugi pa kot mali otroci trmarijo na starih vzorcih obnašanja.

Še to V bistvu (na začetku) dokler sta bila hladna jima je “špilalo”, ker je bilo to tisto kar sta bila vajena, ker če bi kdaj imela bolj topel čustven odnos do vsega tega ne bi prišlo….. :/

A ni žalostno?

Ja, kakšen nasvet pa še lahko daš?

Da naj gresta narazen. Da naj pokliče svojo taščo in jo skurca, kakšnega sina je vzgojila. Naj (anonimno) prijavi psihično nasilje moža nad otroci – da jih ponižuje, če jih ponižuje, da je krut, če je krut do njih…

….

Jaz to gledam z rezervo. Mislim, da je tu še marsikaj, kar ni povedano oz. napisano.

Odkrito, se mi zdi brezveze talat nasvet-e, če sploh ne vem, kaj se pravzaprav v njunem partnerstvu dogaja. Zakaj je človek tako nesrečen, da se tako obnaša. In nesrečen je, skor ziher je.

Ko se je moja mama ločila, ji je par sosed reklo, da ni storila prav, ker on je pa ja “tak fejst dec” … pa je vsaki mirno rekla, naj si ga domov vzame…

Nisem vedel, da je hladnost znak spoštovanja. Zame je hladnost enako umiku, ignoranci. To pa je nasprotno od spoštljivega.

Predvidevam, da ti je mož velikokrat povedal, da je naporno biti s tabo. Si ženska, ki se trdno oklepa svojih prepričanj in meni, da mora biti tako, kot sama meni, da je prav. Od tod potem pride želja po idealiziranju in brezpogojnem zaupanju. Ker izhajaš iz lastne predpostavke, kjer sebe dojemaš kot referenco za pravilno obnašanje.
Pravzaprav že naslov pove vse. Ti želiš, le on ne sliši. Pomembno je le to, kar ti želiš. Če te ne sliši, pa si slabe volje…Če se ne bo prilagodil in te uslišal, pa boš postala nervozna in začela dvomiti v njegovo ljubezen.
Menim, da se nikoli nisi zavedala, da se posledic tega, kar trdiš: nisi zavedala, ko se je moral mož tebi prilagajati in paziti kaj bo povedal ali naredil, da ne bi povzročil tvoje vzkipljivosti.
Sedaj vidiš kako to je, ko v tvojem možu opaziš ogledalo.