Zdej mam pa res pol kufer tašče!
Vedno sem se zgražala nad snahami, ki so bentile čez tašče, češ da to ni lepo, da ženske niso potrpežljive, da je s starejšimi treba ravnati spoštljivo… Ampak zdaj mi je pa tako prekipelo, da imam vsega zadosti.
Tašča me ignorira in ne kaže, da bo kdaj drugače.
Pri nas je navada, da smo mame mame, očete naslavljami z ati ali ata. Stari starši so npr. stara mama ali babica. Moja otroka me kličeta v glavnem mama, včasih mami ali mamica. Kje je problem? Tašča vztraja, da jo vnuka naslavljata z “mama” in se ji zdi grozno, če ji rečeta “stara mama”, kot ju učim jaz, ker nekako se pač moramo v pogovoru ločiti med seboj. Babica se ji zdi še slabše.
Naj povem, da je moj mož njeno mamo klical stara mama in se ji je to zdelo čisto normalno.
Moja otroka postajata vedno bolj zmedena. Danes je rekla hčerki “Te bo mama za ušesa, če ji ne boš rekla mama!”
!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Skoraj sem začela kričat iz obupa. Sama nikoli ne “grozim” s fizičnim obračunom. Hči je bila vidno prestrašena, ker je še premajhna, da bi dobro razumela, kaj je naredila narobe.
Možu sem rekla, naj ukrepa, ker je sin in se bo lažje pogovoril, pa mi je odvrnil, da naj jo kličeta mama takrat, ko bomo na obisku. Tip sploh ne šteka, da se otroci ne morejo pretvarjat in prilagajat nazive glede na to, kj etrenutno so.
Nikakor mi ni všeč, da sva dve mami. Materinstvo je največ, kar sem v življenju dosegla in mama sem svojim otrokom jaz. Ne vem, če si predstavljate, v kakšno nejevoljo nas spravlja tašča vsakič, ko prekine pogovor zato, da popravi sina ali hčerko zato, da onadva popravita “staro mamo v mamo”. Npr.: “Stara mama ali lahko dobim lonček?” Ona pa “Jaz za tebe nisem stara mama. Lonček boš dobil, ko boš znal pravilno govoriti.” Zadnjič je sinu pisala za rojstni dan in se podpisala “tvoja mama iz …”.
Na živce mi gre!!!! Mama je sinu in mama hoče biti vnukom.
Kaj naj storim? Ne recite, da ji naj razložim, da sem mama jaz in nobena druga, ker sem ji to že rekla (na lep način), pa je hitro menjala temo. Nadaljevanje poznate…
Če je ženska tolk lesena, naj jo vnuki kličejo po imenu! Ti in mož razločno povejta, da imajo otroci samo ENO MAMO, sama pa naj se odloči, ali bo babica, oma, nona, teta, Lojzka, Franca ali kaj ta sedmega!
No, tole njeno obnašanje bi bilo za ignorirat ampak— da gre pa otroku grozit da ga bo zaradi tega za ušesa. Tu je pa za moje pojme prestopila mejo. In ja, mož ki je njen sin se mora pogovorit z njo, in ji povedat, da bosta vidva svoje otroke vzgajala tako kot vidva mislita in ne tako kot misli ona. Pika. Tudi kar se tiče nazivov. Naj ji še pove da je ona mama za njega lai morda pričakuje da jo bo on še klical mamica?
Imam izkušnje s taščo, pa tudi z možem ki bog ne daj da ji bi kaj rekel. Ampak – postavi ga pred dejstvo. Akr bo za razčistit s tvojo mamo, boš razčistila ti, akr bo za razčistit z njegovo pa on. Ali bi morda raje zamenjal? ČE se bo pa dolgo izmikal, ji pa ti povej svoje. Takrat bo pa tudi njemu žal, da ni on prej razčistil.
Skratka, tvoji otroci naj kličejo babice, mame, blabla, kakor se vama zdi prav. In seveda- ne more otrok prilagajat nazivov situaciji, lepo te prosim!
Pri nas je tešča želela bi nona (ker je njena mama primorka, živimo pa v osrednji slo. kjer tega nihče ne uporablja) Ok. Prvo šolsko leto : učitlejica vpraša sina .koliko babic imaš? On reče eno. In enega dedka. PA stara mama mu je tudi še jasno. Ampak ko ga je učiteljica vprašala : ja kaj pa nona in nono? Pa pravi: ja nona in nono pa nista babi in dedi ampak sta samo nono in nona ;-))) Si predstavljaš moje misli takrat ..žleht ne. No sinu smo razložili muhe njegove none, na kakšnih plakatih o družini pa nona in nono vztrajno odpadata….no, pa to je že druga zgodba o namenjanju časa za vnuka.,… pustimo to.
lp!
Jaz bi ji rekla, ali si izbere naziv, ki ni mama/mami/mamica ali pa ne bo več videla otrok. Še bolje, to naj ji reče sin. Oprosti, ampak iz opisa (tisto z popravljanjem in dresuro otrok) se vidi, da to počne iz čiste žlehtnobe in iz principa, ne pa, ker ne bi nič hudega mislila. Še ena, ki nima nič od življenja, pa še zlobna povrhu. Tega res ne počne, ker ju/te ima rada in želi pomagati kot nekatere, ki so pač samo drugačne in ne hudobne, pač pa, ker rada nagaja in hoče, da bo obveljala njena.
No jaz sem sem imela pa z mojo taščo tudi velike težave.
Pa ko mi je onkrat ko je pazila otroke- eno dopoldne ko so bili bolni, pregledala v spalnici vse omare, otrokom zašila strgane nogavice, odpulila fiksno montirana vrata nad napo in jih stolkla ob pust, ter o jedilno mizo- povso so bile luknje v les. Potem je še malo pregledala moje preilo in kao iskala ne vem že več kaj.
Pa sem mu dala en mesec časa, da se pogovori z njo, pa ni bilo nič, pa sem še ene 14 dni počakala, pa ni bilo nič- sem mu pa povedala, če se bom jaz pogovorila z njo, ne bo v rokavicah. Pa pride ona en dan na obisk in meni bruhne ven vse kar se je tisti edini dan dogajalo, ko je bila ona edinkrat sama pri nas v stanovanju… BUUUUUUU… no od takrat ni prišla nikoli več na obisk. Predvsem sem imela vsaj mir.
Tudi jaz imam “prečudovito” taščo, ki bi jo kr…tako da te popolnoma razumem. Jaz bi ji jasno povedala, kot so ti svetovale druge, da naj si izbere kaj želi biti razen mama ai mami, če pa to ne bo vžgalo pa poskusi tako kot sem jaz: enostavno sem povedala, če ne more spoštovati moje vzgoje potem enostavno ne bomo več prihajali na obisk. In je zaleglo (sem imela probleme ker je vsakič ko sem se obrnila stran enoletni hčerki v usta klačila kekse, lizike, suho meso…), vendar za kratek čas, ampak sedaj ko želi kaj takšnega enostavno rečem da gremo, spokam malo v avto in adijo.
Moram povedati, da ji je tudi moj že rekel, pa je šlo skozi eno uho not skozi drugo pa ven.
Upam, da tvoja tašča ni tako trgovratna. Pa veeeliko sreče!
Maansa
Nekaj let sem živela v Radovljici in na Gorenjskem je res običajno, da babico kličejo mama, mamico pa mami – to je tako zelo strogo ločeno, da mene, ki sem prišla tja iz Lj, sploh nihče ni razumel, koga mislim, če sem govorila o svoji mamici in ji seveda (po ljubljansko) – pravila mama:).
Moje mnenje: absolutno so starši pristojni za vse “nazive” glede mam, mamic in podobnega – običajno se orientirajo glede na prostor, kjer družina živi (že omenjene razlike med regijami), stari starši si pa naj potem izberejo, kera varianta od ponujenih (npr. v Lj babica ali stara mama ali mama Francka) jim je ljubša – če tebe naziv mama za babico moti, bi morala babica to definitivno spoštovat. Res je, nimaš sreče – tašča je od sto hudičev! Tako kot so napisale druge – postavit jo bo treba pred kak resen ultimat, če dogovor ni možen. Dresura otrok, svašta…
Če bi bila na tvojem mestu,bi vztrajala – mama je le ena in to si ti, nobena druga, prav tako ata. Vztrajaj, sicer bosta otroka še bolj zbegana.
Pri nas je bilo isto, ko sem bila jaz otrok. Moja stara mama me je učila, da jo klilčem mama Danica, ker je v tisti vasi pač taka navada, da stare starše kličejo tako. Moja mami pa je vztrajala pri svojem. Mama je ona in noben drug. Stara mama pa je stara mama (ali babi, ali nona, kar je meni osebno izredno simpatično, naš sine imam namreč tudi nono in nonota). Tašča ji je zamerila za vse življenje. Ampak mamo sem klicama mama, staro mamo pa stara mama. In se je sprijaznila.
Mislim, da bi jaz ubrala isto pot. Le da moja tašča ni tako težavna in ignorantska, poleg vsega pa se mi zdi to skrajnje nespoštljivo do staršev (tebe). Naj si zbere, kaj bi bila rada – vse razen mama. Pika. Način, kako to doseči, pa boš morala pogruntati sama, ker najbolje poznaš odnose v družini, med svojim možem in njegovo mamo. Jaz osebno bi povedala možu, pa naj on razloži svoji mami, da je ona mama le njemu, njegovim otrokom pa … kar koli . Vem, da bi mi prisluhnil in svoji mami to razložil. In bi ona to u upoštevala. Kako pa reagira tvoj mož?
Te čisto razumem. Jaz sem imela isto situacijo.
Vnuki od svakinje kličejo babico mama. Jaz pa tega nočem oz. me tudi moj podpira in pravi, da je mama samo ena. IN ko je mala začela govoriti ji je cel čas govorila, da je ona mama in sem rekla, da to ni res. Da ima moja hčerka samo eno mamo in to sem jaz in ima samo enega očeta in to je moja dragi. Rekla sem, da niti slučajno nočem slišati, da jo prepričuje v kaj drugo. In zdaj so na vrsti obiski, ki pravijo mali:” a si prišla pogledat mamo (babico)?” In babi (tako ji pravimo) žalostno pove, da je pa ona pač babi in ne more biti mama. In veš kaj? Dol mi visi. Rajši prva zamera kot zadnja.
Moja mama je pa ves čas govorila, da jo mala naj kliče po imenu. Zdaj ko se je pa mala naučila babi pa je tak ponosna, da po moje ne bi želela, da jo kliče po imenu.
Pri nas je tudi vse zmešano – sva namreč štajerc in dolenjka v zakonu. In gre takole:
mami- mamica, mami
oči – ati, oči
dedka – dedi *
babici – babi*
prababica – mama iz *
druga prababica – * mami
pradedek – ata iz *
drugi pradedek – ate
Priznam pa, da bi mi bilo grozno, če bi morali nekoga od teh klicati stara mama, stari ata – babici in dedka so še mladi (v rangu nekaterih od vas), prababice in pradedki pa mal čez 70, pa se mi tudi ne zdi, da bi bili ravno stari.
Najboljš je, da se skuliraš. K nazivu mogoče pridaš ime (kot je pri nas pri babicah in dedkih), pa boste točno vedeli, kdo je kdo.
Zadnjič, ko sem tukaj gor napisala, da sem tasta nadrla, ko je prestopil vse meje, so me punce fajn napadle. Ampak moje mnenje je, da o svojem domu in svojih otrocih 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} odločam jaz (in seveda mož), stari starši pa nimajo besede. Nisem brala, kaj so ti druge napisale, ampak jaz na tvojem mestu ne bi čakala na moža, ampak bi se sama na smrt resno pogovorila s taščo – ji povedala, da bo po moje (kako jo kličeta otroka, nobenih fizičnih kazni in groženj ipd.), sicer otrok ne bo več videla. Ko bi se prvič pregrešila, me ne bi bilo na obisk, dokler se ne bi opravičila in obljubila, da tega ne bo več počela. Če pa tudi tako ne bo dojela, potem nas pa res ne bi več bilo k njej.
Ženske, a nikoli ne pomislite, da boste nekoč tudi ve taščice. Sploh tiste, ki imate sinove. Ali si res želite, da vas snahe ne bi čisto nič upoštevale? Da bi vas čisto ignorirale? Preslišale vsak vaš nasvet?
Nihče ni popoln. Daleč od tega. Nekateri res jemljejo preveč energije. Ampak familija je še vseeno familija, to so vendar starši moža!!!!, vašega moža. Glih na smrt se skregat – no, mislim, da ni potrebno.
SREČA SE SKRIVA V TEBI!
Od vseh energij na tem svetu,
te lahko osreči
le ena sama:
energija srca.
Sreča se začenja na dnu tvojega srca,
ti pa jo daješ drugim,
če so ljudje radi s teboj,
če se pri tebi dobro počutijo,
če si prijazen tudi,
kadar so drugi neprijazni,
če pomagaš,
ko nihče več ne pomaga,
če si zadovoljen,
kadar drugi postavljajo zahteve,
če se smeješ,
kadar so drugi mračnih obrazov,
če lahko odpustiš,
ko so ti ljudje storili kaj slabega.
Sreča se skriva v tebi.
Marsikdo bo rekel: Kakšen sanjač!
Ker še vedno verjameš v ljudi,
v življenje in v to,
da se lahko vse spremeni.
Sreča se skriva v tebi.
Človeška sreča ni proizvod
znanosti in tehnike.
Človeška sreča je odvisna od tega,
ali ljubimo in smo ljubljeni
ter od mnogih lepih stvari,
ki so zastonj.
(Sreča se skriva v tebi, Phil Bosmans)
To, kar počne tvoja tašča (dresura otrok, grožnje), je res obsodbe vredno. Samo to, kar pa počneš ti je pa tudi pretiravanje.
Ne vem, ali imate premalo samozavesti, ali pa kakšne drugačne probleme, samo razmišljat, da potem otrok ne bo vedel katera mama je prava mama in katera je stara mama, je pa malce mimo.
Jaz sem tudi svojo staro mamo klicala mama in verjamite, da nisem bila čisto nič zmedena glede tega, katera mama je prava. Pa tudi ostali ne. V pogovoru je bila namreč stara mama, ko sem jo poklicala, je bila mama. ‘Prava’ mama pa je bila (in še vedno je) mami.
Dajte se malo zamislit, predvsem zakaj, vas tako prizadane, če otrok kliče še koga drugega mama. Pa ne odgovarjat, zato, ker mama je ena sama in to sem jaz!
Vidiš meni in nam je pa čisto normalno, da moja otroka taščo kličeta mama, ker mene tako nikoli in se pri nas ve, da je mama kratica za staro mamo, kajti jaz sem pa vedno le mami, mamica in nikakor ne mama, to je stara mama! In tako je kar pri velikih, ki jih poznam in o tem smo že imele kar nekaj debat tule na forumu in veliko jih meni kot jaz, seveda pa jih je tudi nekaj, ki so tako alergične na mamo, kot ti, se mi kar smeji, kako eni iz muh delate slone. Jaz bi bila pa užaljena, če bi me otroka klicala mama, ker kot sem povedala je to pri nas kratica za taščo, staro mamo, moja mami pa je babi, babica, da se ne mešamo in takoj vemo za katero mamo, staro mamo ali babico gre,jaz pa sem le ena in edina, mami, mamica.
Res je mama ena sama, ampak pri nas ( Ljubljana) smo navajeni da je:
mami : mami
oči :oči
star ata: ata
stara mama: je pa mama
In tako imamo po obeh straneh, imamo pač dvojne mame pa potem samo dodamo, mama iz …., nobenih babic in dedkov in stari…..ni.
Pa nikoli ni bilo nobenega problema. Meni še na misel ne pride da bi iz tega delala kakšen scenarij.
Je pa res da če ga vedno popravlja, da je moteče, zato se enkrat že dokončno zmenite kaj kdo bo in potem naj pri tem ostane.
LP
pri nas tudi stare mame kličemo MAMA. Moja mami je sicer takoj povedala, da bo ona pa BABI. Okej, torej jo bomo klicali babi. Ker pa imam jaz še svojo staro mamo, ki je ob rojstvu mojih otrok postala prababica, sem mislila, da bo zdaj pa vse pobrkano 🙂 Pa sploh ni bilo problema. Ker sem jo jaz vedno klicala mama, sta jo tudi otroka. Moja mami je želela bit babi in jo kličeta babi, moževo mamo pa kličeta MAMA + IME.
Jaz sem pa mami ali pa me kličeta ARBAX – iz Pokemonov :-))
Forum je zaprt za komentiranje.