Zapuščinska razprava iz pekla

Sestra je vsa leta skrbela za mamo, prav bi bilo, da dobi ona vse.

Pri nas je podobno. Brat je prepričan, da mu vse pripada. Drugim pa nič. Največje kalvarije se začnejo ravno po zapuščinski razpravi. Odvetniki pa si manejo roke in € jim kar padajo v vrečo brz dna.
Jaz nimam živcev za to. Že zdaj me je strah kaj bo. Upam, da dobim nujni delež.
Ostali pa naj se zaradi mene pobijejo za “dediščino”, saj itak ne bodo noč sabo nesli.
Tako kot starši ne bodo.
Tale materialni svet je itak iluzija, v katero se najbolj ujamejo pohlepni in ljudje , ki bodo živeli večno.
[/quote]
Nujni delež ti ne pripada kar tako, temveč ga moraš iztožiti v civilni tožbi. Torej se boš morala tudi ti “pobijati”, če boš hotela sploh do česa priti.

Tole je pa res “pameten” predlog.
Zdej si pa prestavljaj, da imaš očeta in mater, ki sta si ustvarila premoženje, lahko si predstavljaj, da ima nepremičnine samo mati – od pred poroke.
Potem pa umre mama – deduje oče, ti pa nič. Potem se oče ponovno poroči z neko ločenko, ki ima otroka od prej. Potem umre oče – deduje njegova žena, ti pa nič. Potem umre ta žena, deduje njen najstarejši otrok, ti pa spet nič 🙂

In na koncu premoženje tvoje matere in očeta pristane v povsem tujih rokah, ti se boš pa lahko samo pod nosom obrisal. To je tvoj velepametni predlog.

Koliko pa doplačuješ za dom za upokojence, ker mama nima dovolj penzije, da bi z njo plačala dom in še ostalo kar rabi? Boš znala pojasnit?

Tole je pa res “pameten” predlog.
Zdej si pa prestavljaj, da imaš očeta in mater, ki sta si ustvarila premoženje, lahko si predstavljaj, da ima nepremičnine samo mati – od pred poroke.
Potem pa umre mama – deduje oče, ti pa nič. Potem se oče ponovno poroči z neko ločenko, ki ima otroka od prej. Potem umre oče – deduje njegova žena, ti pa nič. Potem umre ta žena, deduje njen najstarejši otrok, ti pa spet nič 🙂

In na koncu premoženje tvoje matere in očeta pristane v povsem tujih rokah, ti se boš pa lahko samo pod nosom obrisal. To je tvoj velepametni predlog.
[/quote]

treba je upoštevati, da naj bi se vsak preživljal in imel svoje življenje
torej ne potrebuje nič od očeta ali mame
oče ali mama sta si imetje ustvarila zase, zakaj bi jaz živel na njun račun

A, da starš ni kriv, če otroci ne upoštevajo njegove volje?  Vseh prepirov okoli dediščine so krivi starši.

1. ker so vzgojili brezobrazne, materialistične ljudi, brez občutka in empatije do drugih

2. ker niso zmogli razuma in poguma, da bi za časa življenja prepisali premoženje na tistega otroka za katerega so v oporoki izrazili svojo voljo.

Torej so tudi takšni starši (ki nočejo za časa življenja razdeliti premoženja) eni veliki hinavci, saj tega ne storijo zaradi razmišljanja- da se ne bi komu zamerili in kar sami naj se potem dogovorijo.

Otroci pa so le odraz njih samih – hinavski dokler so starši živi in požrtni, ko začutijo, da lahko kaj dobijo zastonj.

Najbolj nasrka pa tisti otrok, ki živi doma, je skrbel za starša in vse to premoženje, sedaj pa bo primoran vse kar je vsa leta vzdrževal in v kar je vlagal svoj denar, prodati, da bo nahranil požrtneže, ki so se prihajali le prilizovati.

Zakaj bi se pa umaknila,ko bo prišel čas za to?Celo življenje se že umikam.Živim na svojem,brata pa pridno izkoriščata mater,da lahko živita.Zakaj bi se jaz umaknils?Saj sem isto njen otrok.Lepo mi bosta izplačala nujni delež ostalo me pa ne briga

Vsak, ki ima neko določeno premožnje, bi moral za to premoženje imet takoj določeno, kdo ga bo herbal – odlok podpisan s strani bodočih dedičev.

Vse za kar umrli ni določil kdo herba, gre državi.

Slovencem je pač denar najpomembnejši na svetu. Se sicer radi pretvarjajo da imajo neke vrednote, moralo, družinske vrednote pa to (ta je najbolj svetovna!), dokler ni dnar vmes. Ko se denar pokaže pozabijo na vse to. In bi samo jemali. Sproti ko čičajo na riti in pizdakajo da drugi samo jemljejo in kradejo :). Prvo šanso k dobijo bi še lastni materi vzeli vse kar je možno. Ampak ja, menda je družina steber slovenije :). Dokazujejo to vsak dan na sodiščih po sloveniji. Kako je družina najpomembnejša 🙂

Kako se eni pri še živih ljudeh lahki kregate ta dediščino. Pohlep res ne pozna meja.

No niso starši krivi (lahko pa s svojim premoženjem naredijo kar želijo, da ne bo pomote), pri nas je oče naredil oporoko pred notarjem, prav tako je ob prejemu denarja brat podpisal notarsko listino, da se odpoveduje premoženju po očetu, ampak  lej ga zlomka, po smrti očeta pa oporoke ni priznal in naju z mamo letel tožiti…torej niso vedno starši krivi

Stari dostikrat ne zrihtajo nič, mislijo, da bojo živeli večno.

Smo imeli primer v družini, ko nič ni bilo urejeno, zadnji moment se je uredilo, manj kot leto pred smrtjo, dosti pogovorov z zapustnikom je bilo potrebno. Drugi dediči veliki komplikatorji, ampak tudi iracionalni in nesposobni se karkoli zmenit, pa je zapustnik to tudi vedel, pa vseeno ni nič ukrenil sam od sebe, mogoče ravno zaradi tega ni hotel, ker mu ni bilo do poslušanja teh komplikacij. Največji hec pa je, da je bilo s tem itak enakomerno razdeljeno, mogoče je kdo dobil ma 10 % več ali manj (ker težko rečeš, da GURS 100 % zadane), ker je bilo premoženja dovolj in je bilo zelo lepo in logično deljivo.

Če ne bi bilo urejeno, bi pa že verjetno bil kreg, kdo bo dobil katero približno enakovredno tretjino, do zadnjega evra. Tako je bilo malo bolj jasno in so tudi največji komplikatorji uvideli, da se ne splača kaj izpodbijat ali tožarit, čeprav je mogoče bilo blizu, malo negodovanja je bilo.

Kaj vi pisete bo eno. Kaj odloci sodisce pa drugo. Eni starsi podelijo enemu otroku  vse, drugim pa nic ali neuporabno. To pa ne gre tako. Oporoke so na sodiscih neveljavne.

Kaksna druzina.

Matere in sinovi zlizani in dediscina enako.

Sin je  vedno vec vreden. Jebes tako druzino, ki je prakticno nisi imel ali boljse, da je nikoli ne bi.