zaljubljenost je za mulce in stare tepce
^ v moji psihofizični konstalaciji se menifistira pozitivna dominanca aspektov tvojega individuma. Po
domače povedano: rajcaš me 😉 pa to?
🙂
marko, mas prav… mam filing da je to ravno zaradi tega ker nisem navajena da sem enemu tok uredu in me sprejema kot celoto in da deluje, ker ponavadi je slo vedno kej narobe.. zdj pa kr ne gre 🙂 morm usmert pozitivne misli ker vem da negativa privlaci na koncu ravno to da gre dejansko kaj kmalu narobe… sej pravim, un vecer me je nekaj zvilo, potem naslednji dan je bilo pa spet vse ok in sem si ga zelela in vse kar pase zraven, kot nek klik 🙂
Seveda imam. 🙂 Bojiš se, da bi se slaba izkušnja ponovila. Vendar danes veš več, kot si vedela takrat. Takrat si moškega sama pripravila do tega, da se te je naveličal inhkrati ti njega, danes ti tega več ni treba oziroma se lahko pri tem malo šparaš, ker posledice tega že poznaš. :))
folk je brez smisla zakaj je na svetu … pa bluzi s tem, kar se mu “dogaja” v glavi.
če bi “zaljubljeni” toliko vihteli kramp in lopato, mešali beton, malto, polagali zidake … lot izgubljajo časa s fantomom “zaljubljenosti” … bi bila Zemlja premajhna, toliko svojih “štalc” bi bilo ☺
nujno rabimo par let dobre vojne, da se postavimo na realna tla.
Splača se živet, ko z svojim partnerjem vsake tolko, samo eno obdobje na par let doživiš spet tisto blesavo zaljubljenost kot takrat ko si bil najstnik. Kolk je fajn. Si privoščiš to, pa še lahko mu zaupaš in se popolnoma prepustiš tem bedarijam. Pa se počutiš tako mlad. Čeprav mogoče nisi več rožica. Škoda živet brez tega. Samo pravo/vega moraš najt. Zaupanja vrednega človeka pa je teško najt. Zato si ne moreš privoščit zaljubljenosti. Ker nisi iskal zaupanja vrednega ampak najprej fukabilnega. Fukabilni pa so vsi, ko jih pripraviš do tega, jih osvojiš, zrajcaš, razvajaš… Zaupanja vredni pa redki.
ko “zaljubljenost” popusti, se pa babnice počutijo “na.te.gn.jene”, da ON ni tak, kot so si ga slikale med dr.ki
tipi pa ugotovijo, da so kelnarce fejst bejbe ☺
Razglašam, da spadam med stare zaljubljene tepce, saj sem se pri 40+ zatrapal do nezavesti in kar traja in traja….Če najdeš pravo leta niso važna, so pa čustva v t.i. zrelih letih lahko veliko bolj intenzivna, verjetno zato, ker si hvaležen, da si dobil še eno priložnost in te je malce strah, da se zbudiš iz sanj in se zaveš, da si samo star tepec, ki ne verjame več v ljubezen.
Problem zaljubljenosti je to, da je to čustvo, ki je kompleksno, močno in zelo povezano z telesnimi občutki. Dejansko je problem to, ker je čustvo, ker na čustva težko vplivamo…Moraš bit kar močen, da probaš svoje čustvo odstraniti, vendar je to zeloo težko, ker nimaš vpliva. Lahko probaš spremenit misli, vedenje, ampak čustvo ostane in rabi čas, da izgine.
Ni meni treba insekticida. Obvladam nadzor nad skušnjavo. Verjamem, da ti ni nič jasno, ampak je v zvezi z močjo volje.[/quote]
Narava se ne ozira na moč volje, naravnost požvižga se :), tudi “svetniki” in drugi asketi, ki so se odpovedali mesu, so jo kršili in se predajali lepotam njenih umetniških stvaritev, imenovane ženske. :D[/quote]
Moč (človekove) volje je trenutno eden najmodernejših dosežkov narave, ki kljubuje starim stvaritvam nje same. Narava je ustvarila človeka, da bi presegel njen kaos, ki ga predstavljajo druga živa bitja v svojem žretju drug drugega in razplojevanju brez smisla. Je pa res, da bodo minile še mnoge generacije, preden bo človek dosegel “svoj” (naravni) namen.
Pa to, da imenuješ ženske za umetniške stvaritve, torej stvari, nekakšne brezosebne statistke, katere naj bi bile poslane na svet zgolj v ocenjevanje in zadovoljstvo raznim (moškim) “svetnikom” in drugim asketom, tudi ni ravno stališče, ki bi laskalo modernim ženskam. Še dobro, da mon ne premore feministk, ki bi te za tole šovinistično izjavo pošteno sku r cale.
Narava se ne ozira na moč volje, naravnost požvižga se :), tudi “svetniki” in drugi asketi, ki so se odpovedali mesu, so jo kršili in se predajali lepotam njenih umetniških stvaritev, imenovane ženske. :D[/quote]
Moč (človekove) volje je trenutno eden najmodernejših dosežkov narave, ki kljubuje starim stvaritvam nje same. Narava je ustvarila človeka, da bi presegel njen kaos, ki ga predstavljajo druga živa bitja v svojem žretju drug drugega in razplojevanju brez smisla. Je pa res, da bodo minile še mnoge generacije, preden bo človek dosegel “svoj” (naravni) namen.
Pa to, da imenuješ ženske za umetniške stvaritve, torej stvari, nekakšne brezosebne statistke, katere naj bi bile poslane na svet zgolj v ocenjevanje in zadovoljstvo raznim (moškim) “svetnikom” in drugim asketom, tudi ni ravno stališče, ki bi laskalo modernim ženskam. Še dobro, da mon ne premore feministk, ki bi te za tole šovinistično izjavo pošteno sku r cale.[/quote]
Moč volje nad čem? Nad nečim, s čimer nas je obdarila narava, da lahko ljubimo?
Ne vidim smisla v “preseganju” oz. kontroli nad nečem, s čimer ne škodimo ne sebi in ne ne drugim.
To govori iz tebe razočaranje in neke vrste malodušja nad ženskami, erosom, erotiko… Če tega ni, postanemo zakrknjeni in malodušni.
Moč (človekove) volje je trenutno eden najmodernejših dosežkov narave, ki kljubuje starim stvaritvam nje same. Narava je ustvarila človeka, da bi presegel njen kaos, ki ga predstavljajo druga živa bitja v svojem žretju drug drugega in razplojevanju brez smisla. Je pa res, da bodo minile še mnoge generacije, preden bo človek dosegel “svoj” (naravni) namen.
Pa to, da imenuješ ženske za umetniške stvaritve, torej stvari, nekakšne brezosebne statistke, katere naj bi bile poslane na svet zgolj v ocenjevanje in zadovoljstvo raznim (moškim) “svetnikom” in drugim asketom, tudi ni ravno stališče, ki bi laskalo modernim ženskam. Še dobro, da mon ne premore feministk, ki bi te za tole šovinistično izjavo pošteno sku r cale.[/quote]
Moč volje nad čem? Nad nečim, s čimer nas je obdarila narava, da lahko ljubimo?
Ne vidim smisla v “preseganju” oz. kontroli nad nečem, s čimer ne škodimo ne sebi in ne ne drugim.
To govori iz tebe razočaranje in neke vrste malodušja nad ženskami, erosom, erotiko… Če tega ni, postanemo zakrknjeni in malodušni.[/quote]
Narava človeka obdari z razumom. Če ga ne, potem v resnici ni človek. Zaljubljenost je samo past, kateri podlegajo tisti, ki so namenjeni odpisu. Klasični darvinizem. Že od starih Grkov dalje so tragedije temeljile na zapečatenih usodah nespametnih zaljubljencev. Vse je že dolga stoletja jasno. Razen milijardam slepcev.
Moč (človekove) volje je trenutno eden najmodernejših dosežkov narave, ki kljubuje starim stvaritvam nje same. Narava je ustvarila človeka, da bi presegel njen kaos, ki ga predstavljajo druga živa bitja v svojem žretju drug drugega in razplojevanju brez smisla. Je pa res, da bodo minile še mnoge generacije, preden bo človek dosegel “svoj” (naravni) namen.
Pa to, da imenuješ ženske za umetniške stvaritve, torej stvari, nekakšne brezosebne statistke, katere naj bi bile poslane na svet zgolj v ocenjevanje in zadovoljstvo raznim (moškim) “svetnikom” in drugim asketom, tudi ni ravno stališče, ki bi laskalo modernim ženskam. Še dobro, da mon ne premore feministk, ki bi te za tole šovinistično izjavo pošteno sku r cale.[/quote]
Moč volje nad čem? Nad nečim, s čimer nas je obdarila narava, da lahko ljubimo?
Ne vidim smisla v “preseganju” oz. kontroli nad nečem, s čimer ne škodimo ne sebi in ne ne drugim.
To govori iz tebe razočaranje in neke vrste malodušja nad ženskami, erosom, erotiko… Če tega ni, postanemo zakrknjeni in malodušni.[/quote]Narava vas je obdarila z ženskami in povečini moški ste svet obdarili z IK tehnologijo, da se lahko zatekate v second life, ko ne zmorete več ljubiti 🙂 🙂
Kot ponižna občudovalka predvsem potrpežljivosti in vztrajnosti drugega spola se vedno znova priklonim tistim, ki spričo danšnjih izgubljenih in zamegljenih vrednot še imajo vsaj približek življenja, ki je bil nekoč…ki jim ni treba drugim pisati, da znajo ljubiti cccccc
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Moč volje nad čem? Nad nečim, s čimer nas je obdarila narava, da lahko ljubimo?
Ne vidim smisla v “preseganju” oz. kontroli nad nečem, s čimer ne škodimo ne sebi in ne ne drugim.
To govori iz tebe razočaranje in neke vrste malodušja nad ženskami, erosom, erotiko… Če tega ni, postanemo zakrknjeni in malodušni.[/quote]
Narava človeka obdari z razumom. Če ga ne, potem v resnici ni človek. Zaljubljenost je samo past, kateri podlegajo tisti, ki so namenjeni odpisu. Klasični darvinizem. Že od starih Grkov dalje so tragedije temeljile na zapečatenih usodah nespametnih zaljubljencev. Vse je že dolga stoletja jasno. Razen milijardam slepcev.[/quote]
Razum pogosto nasprotuje erosu (naravni življenjski energiji), je pravi “control-analni-freak”, ki zatira čustva, ker jih ne razume, saj zanj delujejo kaotično nedojemljive, ker jih ne more secirati, deliti, umestiti, kategorizirati, drobiti…. Racionalizem je razum ustoličil za “kralja” znanosti, medtem ko je vse iracionalno, kar je tudi v vsakem od nas, torej prvobitno, blizu naravi in instinktom, povezal s šibkejšim, jih pripisal pomehkuženim ženskam, poskušal nadzorovati, zatirati, odrinjati, namesto bi to integriral v celoto osebnosti in izrabljal kot notranjo moč.
Videti ljubezen kot past, je strah pred izgubo nadzora, ker takrat smo v “čudnih stanjih”, onstran razumskih odločitev.
Narava človeka obdari z razumom. Če ga ne, potem v resnici ni človek. Zaljubljenost je samo past, kateri podlegajo tisti, ki so namenjeni odpisu. Klasični darvinizem. Že od starih Grkov dalje so tragedije temeljile na zapečatenih usodah nespametnih zaljubljencev. Vse je že dolga stoletja jasno. Razen milijardam slepcev.[/quote]
Razum pogosto nasprotuje erosu (naravni življenjski energiji), je pravi “control-analni-freak”, ki zatira čustva, ker jih ne razume, saj zanj delujejo kaotično nedojemljive, ker jih ne more secirati, deliti, umestiti, kategorizirati, drobiti…. Racionalizem je razum ustoličil za “kralja” znanosti, medtem ko je vse iracionalno, kar je tudi v vsakem od nas, torej prvobitno, blizu naravi in instinktom, povezal s šibkejšim, jih pripisal pomehkuženim ženskam, poskušal nadzorovati, zatirati, odrinjati, namesto bi to integriral v celoto osebnosti in izrabljal kot notranjo moč.
Videti ljubezen kot past, je strah pred izgubo nadzora, ker takrat smo v “čudnih stanjih”, onstran razumskih odločitev.[/quote]
Za razliko od tebe se s tem pogledom strinjam.
Čakaj, a ti misliš, da tisti, ki se zaljubi, ni obdarjen z razumom? Da je to nekaj slabega, ker so se dogajale tragedije? Poglej Hitlerja, on je bil zelo obdarjen z razumom in kam jih je to takrat pripeljalo.
Zaljubljenost ni nobena past, saj se slej kot prej razblini in človek spregleda. Je le ena izmed izkušenj.
Če bi bila past za tiste, ki so za odpis, potem so za odpis tudi vsi tisti, ki ji ne podležejo zaradi “obilice” razuma (primer Hitler). Torej smo vsi za odpis? 😉
Forum je zaprt za komentiranje.