Zakaj te mora določen človek v življenju tako prevzet
Ko ti nekaj manjka v življenju…kljub zvestemu, srčnemu, spoštovanja vrednem partnerju. In potem greš in zaradi tistih “nekaj” riskiraš izgubo zgoraj opisanih lastnosti osebe, ki ti je stala ob strani verjetno v dobrem in slabem. To je čisti egoizem in debilnost. Kako se konča pa tako vemo. Iluzije so za čarovnike.
Pa kaj ste odrasli, 09.08.2025 ob 06:16
Ko ti nekaj manjka v življenju…kljub zvestemu, srčnemu, spoštovanja vrednem partnerju. In potem greš in zaradi tistih “nekaj” riskiraš izgubo zgoraj opisanih lastnosti osebe, ki ti je stala ob strani verjetno v dobrem in slabem. To je čisti egoizem in debilnost. Kako se konča pa tako vemo. Iluzije so za čarovnike.
Si ti ta nesojeni?? Ali si kar moderator??
Zakaj vlečeš staro temo ven?, 09.08.2025 ob 09:51
Si ti ta nesojeni?? Ali si kar moderator??
Moderator. Izberejo teme, ki imajo več strani komentarjev, da lažje prodajajo svoj oglasni prostor. Zato nas potem 150 oglasov bombardira ko odpremo forum. Nevzdržno že in odbija ljudi. Oni pa štejejo kovance.
Kar se teme tiče, noben moški ni vreden, da zapustiš svojo družino. Zapomni si to.
nesojeni, 19.07.2023 ob 11:41
Si srečno poročen/a. Imaš družino. Ljubiš partnerja/partnerko. Drugih moških/žensk sploh ne opaziš.Groza te je že misli, da bi te partner/ka varal/a ali ti njega/njo. Prisegaš na zvestobo. Trudiš se za lep partnerski odnos. Živiš sanjsko življenje in naenkrat se pojavi oseba, ki te popolnoma prevzame. V tebi se začnejo prebujati čustva do te osebe, vedno močnejša. Bolj ko se trudiš, da bi jih zatrl, bolj mogočna in silovita so. Z grozo se sprašuješ kaj se je zgodilo, kaj te je doletelo. Počutiš se kot en drek na cesti, ker veš, da partnerja/partnerko čustveno varaš. Zavedaš se, da nisi iskren. Razum ti odpove. Zaradi te osebe si v “trenutku slabosti/razuma” pripravljen vse pustiti za sabo in potem padeš kot zrela hruška na tla. Sledi grenko spoznanje, da je srce izbralo osebo, ki na žalost ni tista s katero si do pred kratkim živel sanjsko življenje in si z njo/njim ustvaril/a družino. V svoji agoniji se sprašuje kaj narediti. Če poslušaš srce in se boš odločil za to osebo, bodo sledile grozne posledice – vse kar si v življenju zgradil, se bo sesulo. Prizadel boš partnerja, ki si mu obljubil večno ljubezen. Otroci bodo izgubili občutek varnosti doma in trenutke istočasne priostnosti obeh staršev. Starša jih bosta selila sem in tja. Če se odločiš, da boš utišal srce, se to tako močno odzove, da ti ne pusti več mirno živeti naprej. Prisili te, da misliš in hrepeniš po tej drugi osebi , ki te je tako prevzela. Živiš prisiljeno družinsko življenje naprej in se sprašuješ v čem je smisel. Hkrati si jezen nase in se smiliš sam sebi, zakaj je prav tebe to moralo doleteti.
Ali uživaš v samskem življenju. Imaš na razpolago veliko samskih ljudi in noben te toliko ne pritegne, da bi se bil pripravljen spustit v ljubezenski odnos. Naenkrat pa se pojavi človek, ki te popolnoma prevzame in ugotoviš, da je že oddan/a, da si je že ustvaril/a družino. Ne boš drezal, ker veš, da nimaš šans sam proti njeni/njegovi družini. Do pred kratkim si bil najbolj srečen samski človek pod soncem, zdaj pa trpiš grozne bolečine pogrešanja in hrepenenja po določeni nedosegljivi osebi.
Jebeš takšno življenje, ko te srce vsak dan opomni, da nimaš zraven sebe človeka s katerim bi lahko srečno živel do konca svojih dni.
Zakaj te mora določen človek v življenju tako prevzet, zakaj?
Tole se mi zdi da je moški pisal. Sedel bi na dveh stolčkih. Nekoliko egoistično. Ker bo v godljo potegnil še 1 osebo, recimo da žena ne izve, zato ker ima on metuljčke v trebuhu. Ženi bo še naprej nudil vse udobje, tisti za katero bi pa umrl, pa dajal drobtinice. Jau bi svetovala naj lepo trpi, tako se je odločil in pusti drugi osebi njeno življenje.
Te čisto razumem…sem tudi sama v tem “čustvenem” trikotniku. Čeprav je minilo že 2 leti, nič ne pojenja. Je moja prva misel ko se zbudim in zadnja preden zaspim. Ima familijo ( veliko) in sva prekinila kontakt še predno bi “telesno” prestopila mejo dovoljenega. Ampak še čutim povezanost…Sej ne da trpim, ampak pogrešam najine pogovore, razigranost, njegov glas, njegov smeh, njegove ideje…tako je bilo vse spontano, sproščeno.
Res ne vem kdo in zakaj nas združuje z osebami, kateri so že oddani…
Spominjaj se lepih trenutkov, tako kot jaz in živi naprej kot je prav za vse vpletene.
Forum je zaprt za komentiranje.