Zakaj te mora določen človek v življenju tako prevzet

Okej, mogoče je res neki na tem, ampak besede so zmeri odvisne od konteksta, če bi to rekla v živo, bi imelo drugačen pomen kot če navrže tkole usput, iz nič. Pa še en moment je po mojih izkušnjah, če ohranjaš pecanje igrivo, da je vse mogoče razumeti tudi napol kot hec, lahko rečeš skoraj karkoli, lahko jo prašaš, ej, kako bova dala pa midva otrokom imena, pa ni big deal. Pa tudi ni potrebe po moje po velikih izpovedih, ker v tistem momentu se že par tednov, mogoče par mesecev kurita, sej je obema jasno kok je ura, seksualna napetost je očitna, če ni očitna, je ni, moraš najti pogum jo objet in kušnt, ne pa tko k Onjegin, da razlagaš in popušiš ljubezen svojga lajfa. Na nek način se mi zdi akt šibkosti, da razlagaš, k da hočeš od nje izsilit, da ona tebe objame in kušne. Tko kot jo tudi menda ne boš, sploh pa ne preden se kresneta, spraševal, če sta vidva par, to ona pove, a sta par ali nista, takrat ko je čas za to.

in še nekaj – kolegica se je na delovnem mestu zaljubila v moškega. Ona je poročena,za  njega ne vem. Možu je povedala resnico – da se je zaljubila, kako gleda na moža ipd., mož ji je dal prostor, čas, da razmisli, da ugotovi, da se odloči. Premlevala sta mislim, da več kot 1 leto opcijo razveze. Kolegica je čakala, če bo ta moški tvegal zanjo, pristopil do nje, začel pogovor z njo, pred ljudmi, pred ostalimi in s tem pokazal, da ima moč, da bi sprejel družbeno in socialno linčanje, ki bi sledilo. Kaj se je zgodilo?

Nič. Ta moški, kot mi je pravila, je nekajkrat z njo poskušal navezat pogovor, vendar se ni prijelo. Začel je prihajat bolj poredko, do točke, da je prišel le nekajkrat letno. in vsak njun stik je bil bolj mučen, ona pa se je vse bolj in bolj zapirala vase in mu ni več niti verjela niti zaupala. Kolikor vem, mislim še nanj, vendar manj. Ga ne vidi že več kot 5 mesecev, z njim ni govorila skoraj nič in v osnovi ji je dal vtis, da nima jajc za rečt.

Zanj je bila pripravljena se ločit, se je pogovarjala z možem o tem, moža mehčala, da ga ne bi tok prizadelo. Ampak on ni naredil ničesar, le čakal je, da bo kar tako se ločila in ga tam čakala, da bo prišel kadar paše njemu. In je šla naprej. Pozabila ga ni, vendar je šla naprej. Da bi mu še zaupala? Težko. Verjela? Težko. Vpletel se je nekdo drug in ta drug je naredil kup problemov. In noče met opravka več z nikomer. Ostala je poročena, vendar je z možem razčistila, da ga vidi kot prijatelja in nič drugega. Torej, je vajin primer podoben? čakaš da bo ona vse spremenila, vse naredila, zate? In ti? stojiš tam in čakaš?

Tukaj se vidi kako moški in zenske različno razmišljamo. Ženska bi neko potrditev, vseeno da je sigurna, da se mu ne gre samo za to da jo spravi v posteljo. Vsaj jaz iz tega izhajam. Eno je kurjenje, zajebavanje, zvečer na pijači, ko besede lavfajo tudi če niso resno mišljene,  ampak za nek skok v posteljo pa vseeno moraš  vedeti pri čem je. Sploh če je nekdo v vezi in veliko tvega, da na tnalo svojo vezo, zakon.. to niso tako enostavne reči.  Vsaj  jaz bi želela , sami vemo koliko je f… fehtarjev pa kako se ženska počuti razvrednotena, ko jo niti pogleda več ne, ko mu je uspel ulov. Žal tako je . Danes je malo iskrenih moških.

Bila v podobni situaciji, a sem se ravno zaradi tega odmaknila.

Zakaj mora biti neka tretja oseba tvoji prijateljici biti razlog, da se loči? Se je pogovorila z možem iskreno-vse ok in korektno. A tu ni dejanja, še vedno ostaja poročena v nesmiselnem zakonu. Zakaj?

Saj razumem, da je ta novi moški in naj bi on naredil prvi korak do nje, ampak potem je na njemu krivda, da je razdrl zakon. To je ogromen prenos neke odgovornosti na osebo, ki nima s tem zakonom nič.

Tudi jaz se ne bi približala poročenemu in držala distanco, dokler je poročen. Menim, da je on tisti, ki rabi biti toliko, da če je zakuhal naj še odkuha. Nič ni narobe, če si premisliš in vidiš, da vidiš, da nekaj ni zate, si želiš iti naprej z življenjem.  Ne pa da mu podtika krivdo “ločila se bom zaradi tebe”, “če bi on prišel in me hotel, bi se ločila”, “ločila bi se le zaradi drugega”. Ja ne, oprosti to je grozno grdo od nje. Zakaj se ne loči zaradi sebe in sama sebi in možu, do katerega ne čuti nič ne da priložnosti za srečo? To se bere kar malo bolano. Oklepa se moža, čeprav ji tam ni več mesto, se ne počuti ok in sta praktično cimra.

Če je že imela jajca, da vse prizna možu, bi lahko imela še jajca, da njemu pove, kaj se ji plete po glavi in da je pravzaprav samska ženska s papirjem. In v kolikor bosta zapletla stvari, bo tudi papir in stalno prebivališče uredila.

Tu se mi zdi zelo ne fer, do tega novega tipa pričakovati, da ji bere misli in da bo on vedel, kaj se v njenem zakonu dogaja. Morda bi jo že davno pritisnil ob steno v menzi in si pustil do živega, tako pa noče vplivati na njeno odločitev, ki jo je v bistvu že naredila. Dela se pa še vedno zasedeno. Mislim zakaj? Zakaj je to potrebno? In potem njega pomanjšujete, ker kao ni pravi moški in si ne upa.

Ne, vi ste kokoške, raje dramatizirate za brezveze.

“Ženska bi neko potrditev, vseeno da je sigurna, da se mu ne gre samo za to da jo spravi v posteljo.”

Ampak a ji ne bo plejer rekel točno to, kar hoče slišat? Glih včeri ena razlagala sta jo dva brata zapored nafopala.

Jaz da sem ženska, si probam ustvarit sliko na podlagi dejanj, a je spoštljiv, do vseh, ne samo do mene, a se je držal vsega, kar je rekel, a je točen, kakšni so njegovi prjatli, a sploh ma prjatle, a mi jih je predstavil, a ma čist avto, a je urejen…, in počasi sestavljaš mozaik. In ne povem mu, da sem do ušes zacopana v njega, ker potem mu ni več izziv, ker ve, da me ma v šapi, nakažem, da nisem čist ravnodušna, več pa ne. Ampak to je za bolj resne zveze, jaz itak nisem za one night stande in pornografijo, jaz hočem tud za seks metuljčke, čist drugač je, če si zacopan vanjo k če nisi, drugač ti diši ženska, seks z njo je duhovno dejanje. To za eno noč, da se zjutri zbudiš z eno k jo sploh ne poznaš, k nič do nje ne čutiš, brr, se kr mal umazanga počutiš. In pol jo še dobesedno ne prepoznaš zjutraj, ker sinoči je mela mejkap in je čist drugač zgledala, pol je blo pa itak temno.

Anonimno nekaj ti ni jasno – imas tip zensk, ki niso standard, so drugacne.

Vsak bi rad bi drugacen in vsaka zenska si bo zase mislila, da je res ta posebna. Sam zal, ni tako. Je res dolocen ÷ zensk, ki jim vecina ni kos – bodisi v nacinu razmisljanja, vedenja, oblacenja ali vse hkrati. To so tiste posebne, ki ne padajo na take fore osvajanja. In lahko se res zaljubijo, to, kar ti pravis, opisujes, ni za take zenske.TTaka z enim takim ne bo sla, pa lahko si ne vem kaj po izgledu, ne bo sla.

To je isto kot moski, tisti kot je treba, ne neki povprecni posamezniki, taki kot morajo bit. Ne bodo sli z vsako. In varali tudi ne bodo ne glede na to, kako cutijo do partnerja.

Tvoje teorije gredo skozi pr vecini, ne pri posebnih. Pri tistih, ki so vredni, zato tudi ne razumes o cem je pisal avtor tega zapisa.

Končno nekdo razume o čem pišem. Morda bi moral biti naslov “zakaj te mora tako prevzeti POSEBEN človek”. Želja je bila, da gre debata v to smer, ko te nekdo tako usodno prevzame zaradi svoje karizme, zaradi tega kar je in kako deluje. Ne govorim o tem, da te nekdo pece, poželjivo gleda, ti dvori, te vabi na zmenke, itd in se zaljubiš vanj. Govora je posebnem človeku, ki te prevzame s svojo pojavo in se ne trudi, da bi te osvojil, niti nima tega namena. Ti pa ugotaviš, da si se zaljubil vanj in iz zaljubljenosti sledi globoka enostranska ljubezen npr, ker deluje do vseh tako spoštljivo in si misliš, da se ti je odpeljalo in da imaš o njem/njej nerealno predstavo. Potem pa se pogovarjaš z določenimi ljudmi in ko nanese beseda na tega človeka, čutiš kako spoštljivo govorijo o njem/njej in dobiš potrditev, da si ne domišljaš in  da ima nek poseben spoštljiv odnos z vsemi ljudmi, pa ni važno ali so stari, mladi, ženske, moški,… Ali pa recimo, da naredi nekaj tako čisto spontano (nima namena z dejanjem nate vplivat), ker ji/mu je to čisto normalno vsakdanje dejanje, tebe pa to čist prevzame, ker imaš redkokdaj priložnost to videt/doživet, da to nekdo počne.

Govorim o takšnih posebnih in nesojenih ljudeh, ko veš, da ima tak poseben človek  že morda začrtano svojo pot brez tebe in je ne bo spreminjal, ker ji/mu je tako čisto ok ali pa ne čuti isto kot ti.  Na tebi pa takšen človek pusti pečat za vse življenje in ko ga “izgubiš” se počutiš kot en velik zmazek z zavedanjem, da nisi več sposoben brez njega/nje živet srečno življenje naprej.

Si srečno poročen/a. Imaš družino. Ljubiš partnerja/partnerko. Drugih moških/žensk sploh ne opaziš.Groza te je že misli, da bi te partner/ka varal/a ali ti njega/njo. Prisegaš na zvestobo. Trudiš se za lep partnerski odnos. Živiš sanjsko življenje in naenkrat se pojavi oseba, ki te popolnoma prevzame. V tebi se začnejo prebujati čustva do te osebe, vedno močnejša. Bolj ko se trudiš, da bi jih zatrl, bolj mogočna in silovita so. Z grozo se sprašuješ kaj se je zgodilo, kaj te je doletelo. Počutiš se kot en drek na cesti, ker veš, da partnerja/partnerko čustveno varaš. Zavedaš se, da nisi iskren. Razum ti odpove. Zaradi te osebe si v “trenutku slabosti/razuma” pripravljen vse pustiti za sabo in potem padeš kot zrela hruška na tla. Sledi grenko spoznanje, da je srce izbralo osebo, ki na žalost ni tista s katero si do pred kratkim živel sanjsko življenje in si z njo/njim ustvaril/a družino. V svoji agoniji se sprašuje kaj narediti. Če poslušaš srce in se boš odločil za to osebo, bodo sledile grozne posledice – vse kar si v življenju zgradil, se bo sesulo. Prizadel boš partnerja, ki si mu obljubil večno ljubezen. Otroci bodo izgubili občutek varnosti doma in trenutke  istočasne priostnosti obeh staršev. Starša jih bosta  selila sem in tja. Če se odločiš, da boš utišal srce, se to tako močno odzove, da ti ne pusti več mirno živeti naprej. Prisili te, da misliš in hrepeniš po tej drugi osebi , ki te je tako prevzela. Živiš prisiljeno družinsko življenje naprej in se sprašuješ v čem je smisel. Hkrati si jezen nase in se smiliš sam sebi, zakaj je prav tebe to moralo doleteti.

Ali uživaš v samskem življenju. Imaš na razpolago veliko samskih ljudi in noben te toliko ne pritegne, da bi se bil pripravljen spustit v ljubezenski odnos. Naenkrat pa se pojavi človek, ki te popolnoma prevzame in ugotoviš, da je že oddan/a, da si je že ustvaril/a družino. Ne boš drezal, ker veš, da nimaš šans sam proti njeni/njegovi družini. Do pred kratkim si bil najbolj srečen samski človek pod soncem, zdaj pa trpiš grozne bolečine pogrešanja in hrepenenja po določeni nedosegljivi osebi.

Jebeš takšno življenje, ko te srce vsak dan opomni, da nimaš zraven sebe človeka s katerim bi lahko srečno živel do konca svojih dni.

Zakaj te mora določen človek v življenju tako prevzet, zakaj?

Ocitno ne govoriva istega jezika. Tu je tema, da spoznaš nekoga ki je v vezi, torej nedosegljiv, razen če oba spoznata da je to to in naredita skupno odločitev o novem začetku. To je drugače kot da ti spoznaš eno samsko frajlo , se malo kurita in kresneya. Zakaj ne.  In seveda če je simpatija upata da s v kaj resnejšega razvije . Si kdaj spoznal kakšno zasedeni, ki ti je noro potegnila? Ki si jo začutil, ob kateri si rekel, oh škoda, ta bi bila zame?? Daj se izjasni , prosim, direktno, to je tudi nekaj , kar ženske želimo kot prvo, da je moški iskren. Ti ne daješ takega vtisa.

Seveda, to se nam vsem prej ali slej zgodi. Pol je pa odvisno, a sta res ful kompatibilna in ni samo infatuacija, a so realne možnosti, da sta skupi, če ne pa stisneš zobe, prekineš vse stike in marširaš naprej, kaj pa češ?

In ona se počuti kot zadnji drek ker jo kar naenkrat človek niti pogleda več ne, njej se pa verjetno sanja ne, kaj je narobe naredila. Ni kaj, zrelo do konca. Upam da to ne doživim nikoli

Za anonimno 8409

Spet ne citira

Mene prav briga, če je moški poročen. Vseeno ga prepričam, da poskusi nekaj novega(z moškim).

In ne morete me za to kriviti toliko, kot bi krivili ženske, ki se zapletejo z poročenimi. Ker treba je upoštevati, da živimo v svetu, kjer je biseksualnost velik tabu in o njej ni informacij. Za veliko ljudi je tako, da si pač peder ali pa hetero.

Zato si biseksualni ljudje ponavadi ne dajo možnosti, da bi doživeli intimnost tudi z istim spolom. Še posebaj moški to skrivajo, ker so ženske zelo proti temu in ne bi niti vstopile v vezo z biseksualcem.

In jaz mislim, da imajo moški to pravico izkusiti. Zato se me ne more preveč kriviti, če se zapletem z poročenim.

S takim poročenim, ki se naskrivaj dobivajo s fanti pa ne bi šel. Grem zgolj s takimi, ki si niso dali možnost, da bi poskusili z moškim. In takih je ogromno. Malo jih zapeljem pa so kaj hitro za.

Kaj bi bilo pa po vaše pravilno, če ne morta bit skupi, da vsak dan znova zarivata puščico v srce drug drugmu? Če sta zacopana, ona je pa zasedena, mora ona sama najprej te stvari pošlihtat, ne more pričakovat, da ti bo v nedogled srce krvavelo zanjo. Sej tudi zanjo to ni dobro, če ne morta biti skupi, je boljš da tudi stikov nimata, za oba, mogoče bo pustil mal brazgotine, ne bo pa ful bolel vsak dan in nč ne boli tko k če si zacopan pa ne morš bit skupi, kr Romea pa Julijo prašte.

Za anonimno 8409

Vse ok, samo tvoj način je sporen. Oziroma boleč. Ravno zaradi tega ker tebe v glavnini goni ego, torej ti si lovec, ti boš kuril, ne boš to povedal z besedam, ker niso smiselne. In če ne moreta biti skupaj, jo niti pogledaš več ne, presekaš. Ne zanima te kako se ona počuti. Kaj se v njej dogaja. Kako bo ona to dojela. Ravno to je boleče, ne vem kako naj ti razložim. Dosti lažje za oba je, če imata odprte karte. Samo hipotetični  primer, na primer tvoja žena spozna drugega, ti reče da hoče ločitev, se odseli. Ti gledaš njo kot da jo prvič vidiš. Preboleval boš leta in leta, zaradi tega ranil ogromno žensk… A ne bi bilo lepše, zate in za njo , da bi ti žena povedala, glej, nisva za skupaj, moti me to in to, ne morem več, preveč sva si različna, ali karkoli. Toliko da ti veš o čem je stvar. S tem dosti lažje preboliš, ker slej ko prej vidiš vezo kot nesmisel in razumeš, da je konec smiseln.  Ljudje si sami prizadejamo neke bolečine, v večini zaradi ega. No kakorkoli, upam da boš razumel. Pa srečno