Zakaj se moški izogibajo žensk, ki imajo otroke?

Za lažje razumevanje ljudem predlagam, da si predstavljate žensko, ki je odrasla v najbolj nerazvitem delu Afrike, neizobražena, nekvalificirana, hkrati pa se obnaša kot tipična zahodnjakinja.  Se pravi, da je samozaverovana, da ji je o vsemu vse jasno in da namesto, da sposebnemu moškemu sledi, izkoristi vsako priliko, da mu soli pamet, ker meni, da vse zna bolje od njega, pa če je moški še tako vsestransko uspešnejši.  Ne rečem, da takšne ženske ne bi imelo smisl poslušati in ji slediti, če bi se vi preselili na njeno selo.  Hudič je obraten scenarij.

Sedaj pa pozabite na to afričanko in si namesto nje predstavljajte še bolj prepotentno slovenko, ki se čuti poklicana, da vam na vsakem koraku soli pamet tudi, ko bi morala vedeti, da ste neprimerni večji “stručko” kateremu bi bilo bolje slediti in vas s svojim obnašanjem preveč mori, zavira in zagrenjuje življenje, da bi jo bilo smiselno tolerirti zavoljo morebitnih posteljnih in drugih radosti.  Zadeva im morebiti smisla dokler moškega striktno vodi spodnja glava.  Ko pa ima zgornja glava vse večje “prvo glasanja”, je konec tolerance do takšnih neumnosti.

Ženska, ki je ob dovolj kompetentnem moškem, bodi brez skrbi, da ne pametuje ampak je pametno tiho in se prepusti njegovemu vodenju. Nobena si ne želi moške energije. Žal, veliko moških ni v svoji moški energiji in zato nekdo mora postati “pameten”, kompetenten in urediti kar je treba, prijeti za krmilo, če ne ladjica potone.. da gledaš svoje otroke, kako nimajo niti hrane, strehe nad glavo, moškega pa ni, ker dela cele dneve, me zanima kot ženska kaj bi naredil? Jokal in upam na boljše dneve ali prevzel vlogo providerja in poskrbel za svoj zarod? No vidiš, večina žensk s takimi moškimi preprosto mora, ker nima druge izbire. Posledično postanejo in bolj agresivne, borbene, imajo rešitev za vse, ker so jo morale dobiti, manj ženstvene, manj skrbijo za videz in udobje, več za tisto, za kar bi moral moški v prvi vrsti. To je logična posledica. Tako da, v svojih vrstah najprej uredite, dragi moški, šele nato jamrajte nad možatimi ženskami. Jaz osebno preferiram ženske, ki niso žrtve, ampak so proaktivne, četudi za ceno svoje ženstvenosti, vsaj dokler so otroci manjši, ko jih pripeljejo do kruha, pa se lahko prepustijo popolnoma svoji mehki energiji in preostanek življenja posvetijo svoji ženstvenosti. Ni jih malo takšnih in prav lepo jih je videti kako zacvetijo v srednjih letih, ko se spet srečajo same s seboj in svojo mehko platjo.

Vsak moški, ki se izogiba partnerstvu ženske z otrokom od prej je isti gnil moški kot partner, ki je pustil otroka.

Zato drage ženske, pazite s kom se parite. Če vam reče da ne mara samohranilk, tecite kakor hitro stran, kajti hitro lahko z njim postanete samohranilke, ki boste preko sodišča terjale preživnino od njega!

Ja pa logično. Moškim je treba povedat, kako in kaj, sicer gre vse v maloro. ?

Saj sicer težko razumem, zakaj toliko silite biti z ženskami v paru. Očitno to potrebujete, da vas drži pokonci, poganja kri po žilah in žolč v višave. ?

Na koga bi pa vi sicer kazali s prstom, ko gre kaj narobe? Sami pri sebi ne najdete nikoli nobene napake, tudi je ne bi priznali za živo glavo, med seboj bi se pa itak pobili, kadar vam kaj ne paše.
A ni za vas bolj udobno zvaliti krivdo na ženske?
Sploh vam pa samo ženske upamo kaj povedati nazaj. Glasno povemo, kar si vaši frendi v resnici mislijo.  Vaši kolegi pa raje zamahnejo z roko ob vaših neumnostih, vam prikimajo, da je mir in si o vas mislijo še vse kaj slabšega, kot ženske.

Seveda si tudi ti primer ženske, ki se tako obnaša.  V vsakem zapisu sproti.  Le, da tega niti registriraš ne.  Vse skupaj pa še toliko bolj pride do izraza v situacijah, ko imate “normalni” opravka z nenormalnim, pa če je še toliko “nad” vami.  Kar še posebno velja za izobražene normalneže, ki ste le indoktrinirani idioti nezmožni razmišljanja s svojo glavo.  Ste pa skrajno samozaverovani v normalno.

V argumentu, da nekdo postane nekaj kar sicer ni, ko ima opravka z ne vem kom že, je dosti manj resnice kot si prepričana.  Tako kot len nesposoben luzer zmotno trdi, da on bi že delal, če bi ga dobro plačali.  Verjamem, da res to verjame.  V praksi pa hitro pokaže svoj pravi obraz tudi, če dobi še tako nezasluženo priložnost.  Tako je tudi z ženskami v odnosu.

Za 3060

Jaz sem v zgornjem zapisu opisovala konkretne ženske, iz prakse, realnega življenja, za katere vem kakšne so bile in kakšne so morale postati ravno zaradi ne dovolj  možatih moških, ki so raje viseli po službah in gostilnah, domov pa prinesli mižerijo, od katere ni družina mogla niti preživeti.

Zase pa še kako dobro vem, da sem izredno močna ženska, katero je življenje oblikovalo tako. Malo pa je prirojeno. Je rekla mama, da sem od rojstva bila odločna in samosvoja, da sem vse želela sama, tudi hraniti se z žlico, ko je niti nisem znala dobro držati v roki in sem vriskala, če bi mi kdo pomagal. To se rodiš tak. Potem pa še dodatno skozi življenje pritegneš take izkušnje, kjer rineš skozi zid in odpiraš pot, kjer je nikoli ni bilo, pa boriš proti svetu, ker veš da zmoreš in veš da imaš prav. Moja dejanja in moj karakter so marsikomu spremenila življenje in na to sem ponosna. Tudi na osebo katera sem in karakter, ki ga imam. Brez vsega tega, tega svojega poslanstva ne vi zmogla udejanjiti. Vem, da tebi dol maha, marsikomu drugemu tudi, meni pa tudi, ker vem da nikoli ne boste razumeli pomena in vrednosti take ženske. Pa tega jaz osebno od nikogar ne pričakujem, to je moj ponos, moja zmaga, moja pot, moj križ in blagoslov hkrati. Se pa zato nimam za kaj več, a hkrati ne zmanjšujem pomembnosti ne sebi ne svojim dosežkom. Biti moj partner tudi ni enostavno, nisem za vsakega, kot tudi ni vsak zame in ne bi zmogel obstati nihče ob meni, ki mi ni z namenom dan, ravno tak, kot ga jaz potrebujem, da izpolnim svojo nalogo na tem svetu. Vsak izmed naju doprinese v odnos točno tisto, kar drugi potrebuje. Vendar je najbolj zanimivo ravno to, da sem navzven lahko največji zmaj, v njegovem objemu sem pa kot krhek metuljček na dlani, katerega ne smeš preveč stisniti med prste, ampak ravno toliko objeti z njimi, da ga zaščitiš in zavaruješ. In on to edini zna in zmore. Me ukrotiti, da predem ob njem in v njegovem varnem objemu čutim, da zmorem vse.

Zato, ker otroci že imajo očeta in drugega ne potrebujejo. Tako razmišlja normalen moški.

potem jaz po tvoje nism normalen ki imam super vezo 1 leto z eno ki ima troka od prej….

Če je dobra bejba se tudi tistega otroka spregleda, nič ni idealno.

Drži. Normalen si ne bi nakopal več drame kot v Santa Barbari v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Za dramo so krivi nedorasli odrasli, ne pa otroci. Kjer štima vzgoja, kjer je spoštovanje med bivšima partnerjema, dram ni.

Navadite se hodit na kurbe in ne bo več takšnih butastih vprašanj in odgovorov.

Sej kokr slišim se tega vedno več moških poslužuje . Na sloescort in avanture.net imaš tega ogromno in vse so dnevno zasedene . Tudi vaši poročeni desci na to hodijo .

Spoštovanje in vzgoja med ločenci. Dej, dej, no. Če tega ne bi manjkalo se sploh ne bi ločila.

Ženska ki je napisala, da ne more 12-letnega sina pustiti doma samega; pred tem sem jo vprašal, če zaradi otroka ne more z mano na pijačo. Pa sem ji napisal, da če že išče nekoga za zvezo, bo morala najti ravnovesje med časom za otroka in časom zanj. Ženska je znorela…

A, ni lih tako. Dva iz različnih razlogov nista več skupaj. Vsak ločen par ima svojo zgodbo. Poznam jih kar nekaj, ki znajo ohraniti normalne odnose, ki vzgajajo lepo svoje otroke, kljub temu da so ločeni in sodelujejo med seboj. Seveda tudi take, ki so čisto nasprotje, ki si namerno nagajajo, ki s tem ko nagajajo partnerju in otroka pretirano razvajajo, ravno otroku najbolj škodijo ipd. Ampak, takšni so, roko na srce, že kot mladi in samski bili problematični, potem tudi med zakonsko zvezo, zato me tudi takšno stanje po ločitvi sploh ne preseneča. Nekatere novi partnerji obrnejo na bolje, nekatere na slabše..to je vse stvar karakterja posameznika. Ne rečem, da je enostavno, verjetno res ni, ker nikoli ne moreš vedeti kako se bo nekdo po ločitvi spremenil, tudi če ga vrsto let poznaš, ampak ni pa nemogoče in ravno takšni ločenci, ki se sporazumno odločijo delati v dobro otrok, dokazujejo, da če ukloniš ego, daš prednost dobrobiti otroka, lahko normalno živijo svoja življenja naprej. Ločitev ni smrt. Je le odločitev dveh, ki se ne vidita več skupaj kot par. In vedno raje dobra ločitev kot slab zakon…za otroke in za posameznike znotraj tega zakona.

Jebal me dan ko sem spoznala moškega s frocom…

To je nakladanje. Če v zakonu ni spoštovanja, ga tudi po ločitvi ne bo oz.bo samo lažna fasada. Če bi resnično uklonili svoj ego in dali prednost dobrobiti otroka, do ločitve ne bi prišlo. Tako pa lovite ljubezen, srečo in ostale neumnosti v katere so vas prepričali tv in slaba vzgoja. Je že res da ločitev ni smrt, je pa dobra amputacija, kjer izgubiš del sebe. In nič normalnega ni v tem.

Kaj naj si mislim o moškem, ki napiše tako dolg esej?

to sploh ne drži, kamorkoli se obrnem so mešani pari, ona z otroci in on s svojimi.

slabo opazuješ

saj poanta ni v tem, d aje toliko ločencev, poanta je v tem, da so šli v zakone preuranjeno, in iz popolnoma drugih razlogov kot bi morali.

veliko žensk zanosi s prvim idiotom, ki je v času njene biološke ure ob njej, a sta popolnoma nekompatibilna, važno, da njeno potrebo po materinstvu zadovolji

zakaj bi pa ostajali ZA VSAKO CENO v zakonu, če je ta vsej prej od srečnega?

SAMO ZATO, DA OSTANEŠ V ZAKONU ZRADI OTROK IN OKOLICE JE METANJE PESKA V OČI, NEKDO KI OD ZAČETKA MANIPULIRA IN KOCKA S PARTNERJEM BO TO POČEL TUDI Z DRUGIM.

IN NI VREDNO DA OSTAJA ČE NI SPOŠTOVAN.