zakaj je toliko žensk samih

Saj sem citirala tvoj tisti stavek… ko si napisala, da bi povedala svoje mnenje. Kakšno mnenje si mislila? V kakšnem kontekstu? Namreč, vsi debeli ljudje nočejo mnenja, saj menda niso slepi in vejo da so debel(ejš)i in jim gredo komentarji tipa Kdaj misliš shujšat? Kako se sprejemaš ipd. podobne kozlarije enostavno na živce.

Niso vsi debel(ejš)i ljudje obsedeni s hujšanjem (hvala bogu). Se sprejemajo take kot se. No, samo to sem hotela povedat :))

Saj to še ne pomeni, da te ima ona za takšno “finočo”. Bilo je samo nedolžno vprašanje, ki nič ne namiguje, razen, če si preveč domišljaš. Mogoče pa se ona sama pri sebi sprašuje, če bi bila tega sama sposobna. Človeku je treba dopustit, da direktno pove, kaj si misli, preden ga obtožimo kaj je mislil. Misel, ki na nekaj namiguje, pa ni jasno izražena, si vedno lahko razložimo na različne načine. Če smo preveč ne sigurni vase, ponavadi izberemo najslabšo možno opcijo, zato prihaja pogosto do nesporazumov. To je dokaz, kako pomembno je, da verjamemo vase oziroma v dobro. Če bi to vsak pri sebi spremenil, bi svet postal bistveno drugačen.

Ja vem Marko, samo sem od Krivokljuna dobila občutek kot da me ima za neko high, da se imam za nekaj več kot so ostali in ne maram da me nekdo ima za takega človeka. Ker sem čisto preprosta oseba, sama kot že veste sem že bila predebela sem šla skozi vso to kalvarijo ki jo debelost prenaša in da nekdo sumi in se sprašuje da se ne bi hotela pogovarjati z zelo debelim človekom. Ne vem no saj nisem prizadeta v glavo.

Princess, saj veš, da tvoji občutki so tvoja stvar. Tudi veš, da se ljudje ves čas učimo o sebi in o sebi spoznavamo nove stvari, pred katerimi smo si prej zatiskali oči. Najtežje si je priznati, da smo točno to, kar mi verjamemo, da drugi v nas vidijo. V tem primeru ti verjameš, da Krivokljun tebe vidi kot fino (high), ampak tvoja podzavest je tista, ki to verjame, ona tega sploh ni direktno povedala. Mogoče pa vseeno potrebuješ kakšno spoznanje. Ni pa seveda vedno tako. Pred pridemo do spoznanja, se seveda mučno upiramo, nam je neprijetno, postane zlobni, žalostni ali napadalni. Ko pa si priznamo, to občutimo kot olajšanje. Pa ne govorim, da gre v tem primeru za to, da si res pre-fina, to itak moraš sama pri sebi spoznat. Govorim samo iz lastne izkušnje, kako zgleda pot do spoznanja o sebi.