Vmešavanje tašče

Naredita tako, kot sama mislita da je prav. Vendar pazi, da ne boš stvari delala samo zato, da boš nasprotovala tašči. Morda ti bo nekoč žal.

Torej če sta trdo odločena, kaj želita in predvsem zakaj tako želita, se ne ozirajta na druge. Če nista prepričana, premišljujta toliko časa, da bosta v odločitvi mirna!

Mir in vse dobro!

Vsak clovek bi se moral zavedati, da se nima pravice vmesavati v zivljenje nikogar, le v svoje! In le ti si tista, ki bos dovolila nekomu koliko bo lahko posegel v tvoje zivljenje. Nikogarsnja lastnina nismo, sami svoji smo in ce das ljudem to vedeti na lep nacin, ti dajo mir, če zaradi ljubga miru popuščas, te slej ko prej pozrejo-pokopljejo, zato premisli, raje prva zamera kot kaj drugega.Lepo povej, in ti si in sedaj gremo dalje, sprijaznila se bo, ker bo videla in spoznala, da drugace izgublja sina…in da to ko vsiljuje svoje mnenje in voljo nekomu, ni prav nic njej v prid, samo ne popusti, ker potem bos morala vedno.Zapomni pa si, da so veliko boljsi kompromisi, kot ena trma al enostranska volja.Ampak, če je resnicno tudi fant za to, potem ni blema, verjemi pa da mu ni vseeno, ker je sedaj razdvojen med teboj in tasco.
Jaz bi se porocila cerkveno, otroke pa vzgajala v svojem duhu in bi bil mir…vsak dobil in izgubil nekaj…bila sm na istem kot ti, zato vem v kaj se spuscas…premisli se enkrat, premislita oba…

Po mojih izkušnjah: če v takih primerih pokažeš prst, ti takoj zagrabijo roko.
Konkretno: če se bosta poročila cerkveno zaradi pritiska tašče, bo to velika napaka. Temu bo kmalu sledilo stopnjevano teženje, da se morajo otroci krstiti, nato da morajo hoditi k verouku, zakramentom, vsaj vsako nedeljo k maši ipd. itd. Morda vaju bo po cerkveni poroki celo začela siliti redno v cerkev, saj sta se tam poročila kod dobra kristjana, ki pa morata redno v cerkev, k zakramentom …
Vam garantiram: začaran krog brez konca in vsako popuščanje prinese stopnjevanje zahtev. Zato: odločita se sama zase in pri tej odločitvi vztrajajta brez kompromisov. Le tako se bodo zadeve v bodoče lahko znosno uredile. Imam tak primer v najožji družini in je ta strategija res uspešna, najverjetneje edina uspešna! Že desetletja sobivamo pravzaprav skoraj idealno, glede na razlike v svetovnih nazorih, izobrazbi ipd.
Pa srečno!