Vmešavanje tašče
Prosila bi vas za nasvet. S fantom načrtujeva poroko v bližnji prihodnosti (v roku enega leta). Prišlo je do problema. Njegova družina je zelo verna, moja pa niti ne (k maši hodijo le ob večjih praznikih). Odločila sva se, da se poročiva samo civilno in tudi otrok ne misliva vzgajati krščansko. Sedaj pa je prišlo do problema, ker nama hoče tašča vsekakor vsiliti to njihovo vero. Hoče, da se poročiva cerkveno. Ko sem ji rekla, da se to ne bo zgodilo, je bila užaljena in sedaj ne govori več z mano. Misli, da sem jaz fanta prepričala v to. Ne gre za nobeno prepričevanje, ampak tako sva se odločila. Kaj bodo rekli ljudje, bog me bo kaznoval itd. – to je sedaj največji problem. Kaj mislite o njenem obnašanju? Mislim, da nima prav, to je pač najina odločitev, mar ni tako?
ABSOLUTNO KARLA!!! Vidva sta svoje sreče kovača in vidva sta starša svojih otrok. Je že fajn da so babice, da jih pazijo in jih vzgajajo po svoje. Problem je potem, ko otroci pridejo nazaj k tebi, pa jih babice čisto razštelajo. Tista dva al pa tri dni jih naštelajo po svoje, ko pa pridejo otroci nazaj, pa rabiš še kakšen teden, da jih naštelaš nazaj.
Kar se pa tiče ohceti; vztrajati, ker če bosta sedaj popustila samo da bosta napravila tašči uslugo, je fertik forever. Vsakič se bo vtikovala v vaju, vajino življenje, vzgojo otrok, nazadnje bo še svetila…
Bolje prva zamera kot pa tazadna.
Le pogumno, oženita se kot vama paše, ljudje vaju bodo vlačili po zobeh kakšen mesec, potem bo pa itak vse pozabljeno. Kar se tiče pa boga – on odpušča vsem, mar tega ne ve?
Odločitev je samo in edino vajina. Tašča se v to nima kaj vtikat, zato je ne poslušaj in naredi (seveda obvezno v soglasju s tvojim) po svoje.
Jaz sicer imam odlično taščo, vseskozi pomaga pri varovanju otrok, skuha, tudi kaj opere in kar je najvažnejše: da tudi prenekateri tolar ali evro; končno ima odlično pokojnino in je sama.
Se popolnoma strinjam s tabo, da se odločata po svoje!Najbrž tudi tvoj partner ni tak zagret kristjan da je privolil samo v civilno poroko!Pri meni je recimo ravno obratno…Nisem nevem kak vernik, imam vse zakramente, v cerkev pa hodim le ob velikih praznikih, moj dragi je sicer krščen a ne hodi v cerkev…Moja želja sicer je, da se poročim tudi cerkveno in želja moje mame bi tudi bila vendar vem da če bo prišlo di poroke bova o njej odločala sama ne pa najini starši……Te popolnoma podpiram v glavnem!
Vsekakor si uredita poroko po svojih željah. Midva sva se tudi poročila samo civilno, čeprav imam jaz vse zakramente, ampak imam na cerkev alergijo in še nikoli mi ni padlo na misel, da bi se morala poročit cerkveno.
Moja stara mama tudi hodi redno v cerkev (o tem, koliko je pa resnično verna, ne bi razpravljala) in je tudi rekla, da je ne bo na poroko. Res, da iz zdravstvenih razlogov ne more povsod, je pa omenila tudi to, da če bi se poročila cerkveno, bi pa prišla.
Ampak, O.K., nč tacga, da bi se kdorkoli moral sekirat za to. Ona je pač povedala svoje, jaz svoje in to je to. Pa zato nisva nič skregani, čeprav jo po moje malo jezi. Ampak to ni več moj problem.
Če vama tvoja bodoča tašča že sedaj vsiljuje svoje mnenje in hoče komandirati, moraš to takoj preprečiti. In nikakor ne smeta popustiti. Poročni dan je vajin dan in glejta, da se bosta vidva imela dobro in da vama bo ostal v lepem spominu. Kaj o tem mislijo ostali, pa ni več vajin problem. Tudi taščica se bo verjetno ohladila, če se pa ne bo, potem pa ni glih kakšna vzorna kristjanka.
Pri nas je javno znano – razglašeno prvi dan po rojstvu otroka mojim in njenim staršem.
Za naše otroke je odgovorna mama, pomaga oče, tukaj se družina konča.
Naloga dedkov in babic je pa v tem, da so z otroci, jih razvajajo, se z njimi igrajo in podobno.
Vsako odločitev, ki je potrebna, pa sprejme mama in oče jasno in javno stoji za njo, vsaj navzven. Nobeden od starih staršev nima pravice do ravnanja v nasprotju z odločitvijo mame.
Zadeva je bila na začetku rahlo trda, ampak sedaj ko smo se tega navadili, predvsem pa ko smo ugotovili, da se tudi oče brez izjeme postavi na stran mame…
Tašča naj po tvojem drži jezik za zobmi, čeprav gre za njenega sina tvojega bodočega moža, kajne? Mislim, da ima vso pravico povedati svoje mnenje, saj je vendar ona vzgajala svojega sina, z najboljšimi nameni. – Ko bosta pa imela otroke, te pa ne bo nič strah, če jih bo pazila “vsiljiva, verna tašča”? Ker pažnja otrok pomeni obenem tudi vzgajanje, mar ne? Mislim, da ji delaš krivico.
Pri meni je tako, da jaz in naša družina nismo verni, moj lubi in njegovi pa zelo. V bistvu moj lubi je, sam ne verjame v to (hodi zarad staršev, da nima komplikacij doma)
Velikokrat sva se pogovarjala o tem, kaj bova naredila gleda tega. Jaz sem rekla da bi šla tud zakramente delat sam zarad mojga lubija in njegovih staršev, da bi se potem lahko cerkveno poročila.
TODA: po daljšem razmišljanju in parih obiskih v cerkvi ( pogreb….) me je čist minilo. Ne bom zdej govorila kaj vse me moti. Hočem pa povedat, da res ne bom mogla hodit v cerkev če jaz v to sploh ne verjamem in zakaj bi delala zakramente če sploh ne verjamem v to. Sej nekatere stvari so lepe kot so kakšni prazniki in poroke, no ja sej kakor za koga.
Zaenkrat sva se odločila tako, da; se bo on poročil cerkveno in civilno, jaz pa samo civilno. To se sedaj baje da. Sicer pa to še naju vse čaka 🙂
———————————————————————————————-
Zdej glde tebe pa mislom takole. Če sta oba vidva za to da se poročita samo civilno, ostanita pri temu. Ker zapomni si, ti boš živela z njim in on z tabo.To je vajino življenje. Tuki ne bo nobene tašče zdraven, samo ko bosta vidva to želela. Poskušajte se vsest in se lepo pogovorit.
Te pa razumem kako ti je, ker verjetno te bodo gledali zelo postrani in še cela žlahta po možnosti. Ne oziraj se na to. Če se imata rada storita tako kot vidva čutita.
Oni se bodo pač morali sprijazniti s tem, na začetku jim bo teško potem bodo pa počasi pozabili na to. Če pa ne , je pa to njihov problem.
Jaz upam da vama bo uspelo!!!
Lep pozdravček!
Midva sva se poročila cerkveno, ker sva si tako želela oba. Sva se pa odločila, da ko bova imela otroka ga ne bova dala krstit, ker sva zaenkrat s cerkvijo opravila. In tu bo pa nastal problem. Cela moja žlahta se bo zgražala, mami pa sekirala.
Mislim, da naj se za take stvari odločata partnerja sama.
Tudi midva sva imela cerkveno poroko zaradi šou teatra… So bili pritiski premočni, midva pa premlada in sva klonila. In to nama je bila šola, da pri otrocih pa ne popustiva. Jih ne želiva vključevat v cerkev. Da vidite kakšen cirkus je bil, ko sva to oznanila! Vam je že kdaj tašča tolka s pestmi po vaši mizi in zjala? No, sedaj je že zgubila veselje, ker je spoznala, da ne bo dosegla nič… Karolina, ne popustit. Žal ti bo, ti jaz povem! Poroka je TVOJ dan in naredi si takega, da se ga boš z veseljem spominjala!
Absolutno sem za to, da se odločita po svoje, pa vendar ……
Ne vem, kakšna sta vidva, kakšni so moževi starši, kako se razumete drugače, ničesar ne vem, zato lahko svoje mnenje podam le površinsko. Včasih je potrebno biti strpen in malo popustiti. Tu ne gre za to, kakšno pohištvo bosta imela, ali katere hlačke bo oblekel otrok. Tu je nastopil nekoliko bolj pereč problem. Tvoja tašča je verna in njej vera in zakramenti očitno nekaj pomenijo. Ker je zakrament poroke nekaj drugega kot zakrament krsta, bi ti želela nekaj svetovati. Morda bi bila tvoja tašča vse življenje nesrečna, če njeni vnučki ne bi bili krščeni. Veš, ljudje, ki smo vzgojeni v veri in v to verjamemo, na krst zelo veliko damo, v bistvu je to najbolj pomemben zakrament. Saj ne, da bi se vidva sedaj morala poročiti cerkveno, ampak morda bi pa le, tašči in tastu na ljubo, obljubila, da bosta iz spoštovanja do njunih čustev, dala krstiti svoje otroke. Če je tvoja tašča strpna ženska, sem prepričana, da jo bo to “potolažilo”.
veš kaj ti pa jaz povem:
načrtuješ, da ne boš otroke dala krstit in ne k verouku! HALO??? a si mogoče pomislila na to, da jih ne boš mogla imet!!! a se splača kregat prej, ko sploh še otrok nimata! Če se boš srečala z neplodnostjo (kot sem se naprimer jaz) boš mogoče prosila boga (pa katerega koli že) samo, da boš otroka dobila! in ne preveč načrtovat, ker se rado v življenju čisto drugače zasuka!
Odloči se po svojem prepričanju in ne “iz principa”. Če se vama ne zdi, da bi se poročila v cerkvi, se ne. Pa če tašča ali vsi drugi kuhajo mulo. Jaz sem iz versko mešane družine in moja mama se je znašla pred podobno dilemo – kje naju krstiti z bratom. Njena tašča – moja babica (kmetica, vse življenje je preživela na vasi) ni nikoli komentirala odločitve mojih staršev. Pokazala je, da ji ni všeč, da nisva krščena, vtikala se v to ni.
Po moje je to čisto vajina odločitev, ker je to VAJIN DAN.
Midva sva se sicer poročila cerkveno, ker si je on želel. Imela sem samo krst (lahko bi se poročila samo s krstom, kot je poudaril župnik), pa sem potem opravila še tečaj za birmo. Sva pa sicer vse sama zorganizirala. Če je moja tašča hotela kaj vmes, sva ji razložila, kako in kaj.
Pa se sicer s taščo super razumem. A kot so poudarili nekateri: mladi in stari ne gredo skupaj. Tako se vidimo enkrat na teden (včasih tudi to ne), pa nama je nama to čisto všeč. Podobno velja tudi za moje starše.
LP
PS: Pa lepo poroko vama želim.
Meni in mojemu bratu je tudi mami rekla,češ, da se ne bo nihče poročil cerkveno. Oba z bratom sva se poročila samo civilno in sva v zakonu jaz 23 let, brat pa 19. Veliko takih, ki se je poročilo cerkveno, pa je že narazen. Odločita se sama in res tako, kot je že nekdo rekel, bolje prva zamera.
Pa veliko sreče v zakonu.
…samo nekaj o popuščanju…ko boš enkrat popustila, boš začela vedno popuščati zaradi “ljubega miru”, samo potem to ne boš več ti….
Vztrajajta na svojem, še zlasti če sta se s fantom tako odločila, nima tašča kej zraven prste štulit….
Tisto, da pa ne bi mogla imet otrok, pa da boš potem boga prosila zanje….se mi zdi pa mal za lase prvlečeno.
Je dost takih, ki hodjo v cerkev, pa so cerkveno poročen, pa glih tko nimajo otrok, tko da….
Forum je zaprt za komentiranje.