Varčevanje zlato
Vsaka banka bo odkupila zlato (ali srebro). V vsakem trenutku. Le cena bo zelo blizu “tecaju surovega zlata”. Redkeje bodo odkupili po ceni na trgu za “kovance” ali “ploscice” (ki je praviloma visja). Ja, pri zlatu je nekako tako, da se “izplaca” sele po dveh do stirih letih. 😉
Danasnja tecajnica banke Slovenije (plemenite kovine so cisto na dnu seznama): https://www.bsi.si/statistika/devizni-tecaji-in-plemenite-kovine/mesecna-tecajnica-banke-slovenije-valute-za-katere-ecb-ne-objavlja-referencnih-tecajev-in-cene-plemenitih-kovin
Ah, kaj pa vem. Sem ze nekajkrat dal pretopit kak manjsi kos kakemu zlatarju. Vcasih zaradi tega, ker ni nihce vec nosil kakega kosa nakita, ipd. Tudi v Sloveniji. Do sedaj je bila odkupna cena se vedno za odtenek visja od uradnega menjalnega tecaja za zlato “na trgu”.
Sicer pa zlata kot nalozbe ne gledam z vidika zasluzka. Zgolj kot nekaj, kar ohranja vrednost na dolgi rok. Pa se to bolj v smislu kupne moci. Podobno kot nepremicnina… kdor se malo bolj posveti, ve, da nepremicnina na dolgi rok ne prinasa dobicka. Ampak bo pa po kupni moci imela prbl. enako vrednost (ob predpostavki vzdrzevanja).
Mislim, da ni vecjega strahu, da bi zlato izgubilo na vrednosti. Mozno je seveda vse, a takole cez palec bi se vedno rekel, da je izmed tistega, kar je na razpolago, se vedno ena izmed najbolj varnih oblik varcevanja. Seveda pa velja, kot povsod… vecja, ko je varnost nalozbe, manjsi je donos. In obratno… kdor hoce velike donose, mora pac tudi znatneje riskirati. V zlato dam ca. 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prihrankov, v srebro pa nekih 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. 🙂
[/quote]
Eno pičico imam sicer tudi v srebru, ampak to je res bolj špekulativna naložba, ker je na naložbeno srebro davek, na zlato ga pa ni.
Zlato je drugače zelo varna dolgoročna naložba, ni pa mišljeno za kratkoročno varčevanje.
Vsaka banka bo odkupila zlato (ali srebro). V vsakem trenutku. Le cena bo zelo blizu “tecaju surovega zlata”. Redkeje bodo odkupili po ceni na trgu za “kovance” ali “ploscice” (ki je praviloma visja). Ja, pri zlatu je nekako tako, da se “izplaca” sele po dveh do stirih letih. 😉
Danasnja tecajnica banke Slovenije (plemenite kovine so cisto na dnu seznama): https://www.bsi.si/statistika/devizni-tecaji-in-plemenite-kovine/mesecna-tecajnica-banke-slovenije-valute-za-katere-ecb-ne-objavlja-referencnih-tecajev-in-cene-plemenitih-kovin
[/quote]
Inflacija od 95 do danes cca 160 procentov, zlato je pa šlo s 300 evrov na 1750. To je pičico večja podražitev?
Sicer piše, da je preračun glede na kupno moč, ampak so bila razmerja vseeno malo drugačna. Unča zlata je bila takrat torej 300 evrov, povprečna bruto plača pa 500 evrov, zdaj je pa zlato 1750 evrov, bruto plača pa slabih 2000 evrov.
Ah, kaj pa vem. Sem ze nekajkrat dal pretopit kak manjsi kos kakemu zlatarju. Vcasih zaradi tega, ker ni nihce vec nosil kakega kosa nakita, ipd. Tudi v Sloveniji. Do sedaj je bila odkupna cena se vedno za odtenek visja od uradnega menjalnega tecaja za zlato “na trgu”.
Sicer pa zlata kot nalozbe ne gledam z vidika zasluzka. Zgolj kot nekaj, kar ohranja vrednost na dolgi rok. Pa se to bolj v smislu kupne moci. Podobno kot nepremicnina… kdor se malo bolj posveti, ve, da nepremicnina na dolgi rok ne prinasa dobicka. Ampak bo pa po kupni moci imela prbl. enako vrednost (ob predpostavki vzdrzevanja).
Mislim, da ni vecjega strahu, da bi zlato izgubilo na vrednosti. Mozno je seveda vse, a takole cez palec bi se vedno rekel, da je izmed tistega, kar je na razpolago, se vedno ena izmed najbolj varnih oblik varcevanja. Seveda pa velja, kot povsod… vecja, ko je varnost nalozbe, manjsi je donos. In obratno… kdor hoce velike donose, mora pac tudi znatneje riskirati. V zlato dam ca. 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prihrankov, v srebro pa nekih 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. 🙂
[/quote]
Sicer pa zlata kot nalozbe ne gledam z vidika zasluzka. Zgolj kot nekaj, kar ohranja vrednost na dolgi rok
Tudi jaz ne. Nikdar nisem. Hotel sem samo imeti razpršene prihranke. Nekaj v nepremičninah, nekaj v skladih in nekaj fizično v zlatu.
Svet je trenutno na takem prelomnem kamnu, da ga ni boga niti svetnika, ki ti bo odkupil zlato, ko boš potreboval denar.
Da zlato na dolgi rok ne izgublja na vrednosti ti bom rekel pa takole. Moje mišljenje je, da se bodo z zlatimi ploščicami, ki jih danes tako vestno kupujejo in hranijo ćez 50 let igrali otroci naših vnukov. Žal. Na dvorišču v pesku.
Zlato ne bo nikoli več blagovna menjava, ker ga nihče več ne bo potreboval. Kar pomisli koliko zlatih zob so naredili v v zgodovini oz v začetku prejšnjega stoletja. Pomisli. Kdo danes dela zlati zob? Pomisli koliko zlata je šlo v nakit in koliko ljudi je zlato resnično nosilo. Pomisli?
Koliko zlatih dodatkov se je delalo.
Če misliš, da bo zlato blagovna menjava ob propadu denarja si se zmotil. Zlato ne zanima nikogar več. Plus tega ga je v naravi dovolj. Za vse potrebe plus skladiščenje.
Vprašaj svojo hči kaj si zlatega želi? Nič.
Bitkonji so prav tak nateg.
Ko bo kriza mimo (pet, deset let) boš videl, da nam bo vsem žal, da nismo odkupovali pridelovalnih površin. Vsem.
To bo edina naložba ki bo rastla. Njiva. Danes ni vredna nič, čez deset let ti bodo državne ekonomije (ki bodo nastale) odkupovale take njive za milijone.
Boš povedal čez deset let če nisem imel prav.
Ko bo svet začel živeti po krizi, bo glavna skrb samooskrba pogoji zanjo. To pa so njive in površine in vsak bo želel takrat kupit kos svoje zemljice vsaj za solato, ne pa tvojih zlatih ploščic.
Tu ti dam pa se kako prav. Kak hektar njive in se kak hektar gozda je gotovo nekaj, kar je izredno smotrna nalozba in dejansko bo pridobivala na vrednosti (cena ni vrednost). Ne bi se pa strinjal glede zlata. Problem nastane pri menjavi in takrat je potrebno imeti nekaj, kar more kroziti. Zlato in srebro imata pri tem veljavo. Ce uporabim tvojo analogijo: kateri od otrok bi pa danes sel “nazaj na kmete”? Pa bo to verjetno stvarnost v desetih letih, kot pravis, da brez podpore kake njive in kake bukve/smreke ne bo lahka. 🙂
Sicer pa zlata kot nalozbe ne gledam z vidika zasluzka. Zgolj kot nekaj, kar ohranja vrednost na dolgi rok
Tudi jaz ne. Nikdar nisem. Hotel sem samo imeti razpršene prihranke. Nekaj v nepremičninah, nekaj v skladih in nekaj fizično v zlatu.
Svet je trenutno na takem prelomnem kamnu, da ga ni boga niti svetnika, ki ti bo odkupil zlato, ko boš potreboval denar.
Da zlato na dolgi rok ne izgublja na vrednosti ti bom rekel pa takole. Moje mišljenje je, da se bodo z zlatimi ploščicami, ki jih danes tako vestno kupujejo in hranijo ćez 50 let igrali otroci naših vnukov. Žal. Na dvorišču v pesku.
Zlato ne bo nikoli več blagovna menjava, ker ga nihče več ne bo potreboval. Kar pomisli koliko zlatih zob so naredili v v zgodovini oz v začetku prejšnjega stoletja. Pomisli. Kdo danes dela zlati zob? Pomisli koliko zlata je šlo v nakit in koliko ljudi je zlato resnično nosilo. Pomisli?
Koliko zlatih dodatkov se je delalo.
Če misliš, da bo zlato blagovna menjava ob propadu denarja si se zmotil. Zlato ne zanima nikogar več. Plus tega ga je v naravi dovolj. Za vse potrebe plus skladiščenje.
Vprašaj svojo hči kaj si zlatega želi? Nič.
Bitkonji so prav tak nateg.
Ko bo kriza mimo (pet, deset let) boš videl, da nam bo vsem žal, da nismo odkupovali pridelovalnih površin. Vsem.
To bo edina naložba ki bo rastla. Njiva. Danes ni vredna nič, čez deset let ti bodo državne ekonomije (ki bodo nastale) odkupovale take njive za milijone.
Boš povedal čez deset let če nisem imel prav.
Ko bo svet začel živeti po krizi, bo glavna skrb samooskrba pogoji zanjo. To pa so njive in površine in vsak bo želel takrat kupit kos svoje zemljice vsaj za solato, ne pa tvojih zlatih ploščic.
[/quote]
Zanemaril si eno pomembno človeško lastnost pohlep (prvinsko je to res pohlep po hrani in šotoru pa čredi ovck) pohlep po boljšem, lepsem, svetlečem. Tudi po apokalipsi je postapokalipsticno obdobje samo prehodno obdobje in nikakor obdobje, ki bi trajalo za vse večne čase. Če ne ti pa vnuki, če ne vnuki pa tvoji praprapra vnuki. :)) nekdo bo bogat
Beseda dediščina je takšna z razlogom in ne po naključju. 😉
[/quote]
Res je :))
Nevem mogoče bomo mi čez 5 let solato sadili pa ovce pasli :)) ampak čez 100 let bojo pa že še kaj drugega počeli in prababicino zlato sigurno prav pride.
Človestvo vedno stremi naprej, k boljšemu, k se več, k lepšemu itd.
Zanemaril si eno pomembno človeško lastnost pohlep (prvinsko je to res pohlep po hrani in šotoru pa čredi ovck) pohlep po boljšem, lepsem, svetlečem. Tudi po apokalipsi je postapokalipsticno obdobje samo prehodno obdobje in nikakor obdobje, ki bi trajalo za vse večne čase. Če ne ti pa vnuki, če ne vnuki pa tvoji praprapra vnuki. :)) nekdo bo bogat
[/quote]
Zanemaril si eno pomembno človeško lastnost pohlep (prvinsko je to res pohlep po hrani in šotoru pa čredi ovck) pohlep po boljšem, lepsem, svetlečem
Pohlep po fikciji. Ne po svetlečem.
Se spomniš tiste igrice na facebooku kmetija? Na banki so šli v minus na računu da so kupili fiktiven denar, da so si na igrici kupili hišo in nov hlev.
Ne mislite, da so te igrice nastale kar tako… Nekdo jih je presneto dobro poštudiral in mladina danes živi in se uvaja v fiktivni svet. To je računalnik in vse kar je fiktivnega in kar ni za prijet. In svet gre v to smer.
Mi ne bomo dočakali. Mi bomo teh 20 let živeli v hudi krizi in pomanjkanju služb in pehanju za tistih par evrov. Kaj ti bo zlato, če ne bo uvoza in hrane dovolj?
Nova doba pa bo prinesla drugo sredstvo menjave in to bo fiktivno sredstvo. Enostavno bo tako, hodil boš na šiht in dobil boš na svoj email tri fiktivne jaboka. Pet fiktivnih srajčk in ko boš dovolj dolgo delal boš dobil fiktivni avto.
Šel boš s ključkom v fiktivno trgovino, kliknil kakšno srajčko bi rad imel in srajčka bo po pošti brez stikov prišla na tvoj naslov. Ena fiktivna srajčka se bo brisala. Fizično srajco boš pa čuval, ker boš imel zelo malo enot za izbris te majice oz. uničenje.
Za to da jo boš lahko poslal na recikliranje se ti bo brisala enota srajčke. Torej boš spet čakal mesec dni da dobiš nove enote, ki bo ista vrednost nakupa in odkupa.
Lahko se vam zdi smešno, lahko se vam zdi noro, ampak tisti ki mislite da bo fizična menjava še kdaj v življenju prišla prav in bo vredna in bo krožila. Nikoli več.
Vse je fikcija in minimalizem v fizičnem smislu.
Čez 150 let ne bo človeško telo potrebovalo več niti hrane. Dobil boš tablet, ki bo tvoje telo hranilo 24 ur, potem pa ti bo baterija kazala da moraš spet dobit.
Za to tableto boš delal določena dela za katera bo torej plačilo tableta. Fertik. Delalo se bo samo tisto najnujnejše, ostalo itak ne bo potrebno.
Človek bo delal dve leti v svojem življenju, toliko bo dolžnost. Ostalo bo prebil in čakal da ostari. Fertik.
Bluzim a ne? Se mi zdi da ne… In tudi teoretik zarot nisem. To ni teorija, to je znanost, ki se počasi vpeljuje. Ker svet na ta način kot je zdaj ne gre več.
Poglejte sklade kako so se rušili
Poglejte kako se je rušila surovina Uran
Poglejte kako se je porušila papirna vojna ki je pripeljala do krize
Kako se je rušilo bogastvo v diamantih
In vi kupujete zlato.
Največja dobrina bo hrana. Kupi raje sadiko ali dve jabolk, da boš imel čez deset let vsaj to za jest.
Za gajbo jabolk boš šenkoval ploščice čez deset let. Za gajbo jabolk.
Zanemaril si eno pomembno človeško lastnost pohlep (prvinsko je to res pohlep po hrani in šotoru pa čredi ovck) pohlep po boljšem, lepsem, svetlečem
Pohlep po fikciji. Ne po svetlečem.
Se spomniš tiste igrice na facebooku kmetija? Na banki so šli v minus na računu da so kupili fiktiven denar, da so si na igrici kupili hišo in nov hlev.
Ne mislite, da so te igrice nastale kar tako… Nekdo jih je presneto dobro poštudiral in mladina danes živi in se uvaja v fiktivni svet. To je računalnik in vse kar je fiktivnega in kar ni za prijet. In svet gre v to smer.
Mi ne bomo dočakali. Mi bomo teh 20 let živeli v hudi krizi in pomanjkanju služb in pehanju za tistih par evrov. Kaj ti bo zlato, če ne bo uvoza in hrane dovolj?
Nova doba pa bo prinesla drugo sredstvo menjave in to bo fiktivno sredstvo. Enostavno bo tako, hodil boš na šiht in dobil boš na svoj email tri fiktivne jaboka. Pet fiktivnih srajčk in ko boš dovolj dolgo delal boš dobil fiktivni avto.
Šel boš s ključkom v fiktivno trgovino, kliknil kakšno srajčko bi rad imel in srajčka bo po pošti brez stikov prišla na tvoj naslov. Ena fiktivna srajčka se bo brisala. Fizično srajco boš pa čuval, ker boš imel zelo malo enot za izbris te majice oz. uničenje.
Za to da jo boš lahko poslal na recikliranje se ti bo brisala enota srajčke. Torej boš spet čakal mesec dni da dobiš nove enote, ki bo ista vrednost nakupa in odkupa.
Lahko se vam zdi smešno, lahko se vam zdi noro, ampak tisti ki mislite da bo fizična menjava še kdaj v življenju prišla prav in bo vredna in bo krožila. Nikoli več.
Vse je fikcija in minimalizem v fizičnem smislu.
Čez 150 let ne bo človeško telo potrebovalo več niti hrane. Dobil boš tablet, ki bo tvoje telo hranilo 24 ur, potem pa ti bo baterija kazala da moraš spet dobit.
Za to tableto boš delal določena dela za katera bo torej plačilo tableta. Fertik. Delalo se bo samo tisto najnujnejše, ostalo itak ne bo potrebno.
Človek bo delal dve leti v svojem življenju, toliko bo dolžnost. Ostalo bo prebil in čakal da ostari. Fertik.
Bluzim a ne? Se mi zdi da ne… In tudi teoretik zarot nisem. To ni teorija, to je znanost, ki se počasi vpeljuje. Ker svet na ta način kot je zdaj ne gre več.
Poglejte sklade kako so se rušili
Poglejte kako se je rušila surovina Uran
Poglejte kako se je porušila papirna vojna ki je pripeljala do krize
Kako se je rušilo bogastvo v diamantih
In vi kupujete zlato.
Največja dobrina bo hrana. Kupi raje sadiko ali dve jabolk, da boš imel čez deset let vsaj to za jest.
Za gajbo jabolk boš šenkoval ploščice čez deset let. Za gajbo jabolk.
[/quote]
Možno je vse kot praviš (nekoč v prihodnosti) kot si rekel, mi tega fiktivnega opisa prihodnosti ne bomo dočakali, bomo vsi že zdavnaj samo spomin.
Ravno za vsak slučaj imamo vsega po malo od nepremičnin na različnih lokacijah, delnic,šume, zemljisca kjer lahko tud kaj sadis, do zlata . Za vsak slučaj. Jaz sem ziheras. Mogoče se komu zdi smešno ampak tako je.
Možno je vse kot praviš (nekoč v prihodnosti) kot si rekel, mi tega fiktivnega opisa prihodnosti ne bomo dočakali, bomo vsi že zdavnaj samo spomin.
Ravno za vsak slučaj imamo vsega po malo od nepremičnin na različnih lokacijah, delnic,šume, zemljisca kjer lahko tud kaj sadis, do zlata . Za vsak slučaj. Jaz sem ziheras. Mogoče se komu zdi smešno ampak tako je.
[/quote]
Točno. Bravo. Vsega po malo in razpršeno. Jaz imam podobno. Vlagam sicer v nepremičnine bolj kot ne (zemlja seveda spada zraven) in imam odkupljenih nekaj patentov.
Nekaj delnic imam v farmaciji in nekaj v prehrambeni. Ne veliko, ampak ena malenkost.
Čez zlato pa, kot sem rekel, sem naredil križ.
Zanimivo mi je zgodovinsko dejstvo kako so vladarji vlagali v dragulje. Cele odprave so bile dolge tudi po deset in več let, da so našli nova nahajališča tega. Zakladnice draguljev? Hahahahah, prodali ti bodo ja, odkupu pa nihče več. Probaj prodat dragulj. Ni šans. Prodali ti ga bodo za milijone. To so samo stare rezerve, ki jih želijo pognat med narod.
Biseri? Veš koliko je imela moja prababica biserov? Certifikat, da so od školj in to in ono in tretje… Ona je za svojo doto, ker je bila hči velikega bogataša namesto posestev vzela bisere oz. dobila. To je bilo takrt vredno toliko kot je danes proračun ene mestne občine. Mogoče pretiravam, ampak to je bilo neznansko vredno.
Veš za koliko danes dobiš isti biser iz školjke? za 5 dolarjev. Celo sam lahko školjko odpreš. Vstavijo ti ga pa v srebrn prstan in daš za vse skupaj 30 dolarjev.
No skratka, mi smo bisere potalali, danes jih imam v neki šatulji in niti ne vem kje so. Če jih ni že kdo stran vrgu.
Žal. Tako je. Svet gre naprej. Umetni biseri so nastali, pravi niso vredni nič. Mase in kemija delajo svoje.
Se spomniš koliko so dajale ženske pred 100 leti za krznene montlje? Koga danes še zanima krzno. Obstaja umetno iz mase in to je to.
Svet nadomešča fiktivno in umetno.
Koliko je bil pravi leseni pod za v veže hiš? Vrednost cele hiše skoraj. Koliko danes daš za laminat?
Koliko je vreden bil marmor pred 50 leti in koliko daš danes za emitacijo marmorja?
In zakaj bi zlatu se ne godilo podobno?
Točno. Bravo. Vsega po malo in razpršeno. Jaz imam podobno. Vlagam sicer v nepremičnine bolj kot ne (zemlja seveda spada zraven) in imam odkupljenih nekaj patentov.
Nekaj delnic imam v farmaciji in nekaj v prehrambeni. Ne veliko, ampak ena malenkost.
Čez zlato pa, kot sem rekel, sem naredil križ.
Zanimivo mi je zgodovinsko dejstvo kako so vladarji vlagali v dragulje. Cele odprave so bile dolge tudi po deset in več let, da so našli nova nahajališča tega. Zakladnice draguljev? Hahahahah, prodali ti bodo ja, odkupu pa nihče več. Probaj prodat dragulj. Ni šans. Prodali ti ga bodo za milijone. To so samo stare rezerve, ki jih želijo pognat med narod.
Biseri? Veš koliko je imela moja prababica biserov? Certifikat, da so od školj in to in ono in tretje… Ona je za svojo doto, ker je bila hči velikega bogataša namesto posestev vzela bisere oz. dobila. To je bilo takrt vredno toliko kot je danes proračun ene mestne občine. Mogoče pretiravam, ampak to je bilo neznansko vredno.
Veš za koliko danes dobiš isti biser iz školjke? za 5 dolarjev. Celo sam lahko školjko odpreš. Vstavijo ti ga pa v srebrn prstan in daš za vse skupaj 30 dolarjev.
No skratka, mi smo bisere potalali, danes jih imam v neki šatulji in niti ne vem kje so. Če jih ni že kdo stran vrgu.
Žal. Tako je. Svet gre naprej. Umetni biseri so nastali, pravi niso vredni nič. Mase in kemija delajo svoje.
Se spomniš koliko so dajale ženske pred 100 leti za krznene montlje? Koga danes še zanima krzno. Obstaja umetno iz mase in to je to.
Svet nadomešča fiktivno in umetno.
Koliko je bil pravi leseni pod za v veže hiš? Vrednost cele hiše skoraj. Koliko danes daš za laminat?
Koliko je vreden bil marmor pred 50 leti in koliko daš danes za emitacijo marmorja?
In zakaj bi zlatu se ne godilo podobno?
[/quote]
A misliš da kdo iznajde umetno zlato? Ta bo šele bogat.
Zanimiv futurizem, ja. Zveni v bistvu kot čisto realna opcija. Čeprav močno dvomim vanjo. Zahodna civilizacija šteje 1/8 svetovnega prebivalstva. In je edina dovolj urbana in tehnološko podprta, da bi mogla sploh peljati kaj takega. Že drugo težišče, ki ga določata predvsem Indija in Kitajska je premalo urbanizirano, virtualizirano pa sploh ne. Že sprehod čez Hrvaško, Bosno, Hecegovino, Albanijo, Grčijo in naprej Bolgarijo, Romunijo, Moldavijo… mene kolega npr. ne vabi na obisk v Minsk (kjer sicer živi in dela kot Dr.) ampak v dačo (bogu za hrbtom, kakih 45 kilometrov proč).
Poleg tega ima tudi Mary še en, posreden prav… bolj so stvarne dobrine težje dostopne, bolj pridobivajo na vrednosti. Vrednost bisera tako ni več stvar cene, ampak prestiža in statusa. Razvrednotenje, ki ga opusuješ je namreč posledica udobja in dostopnosti, ki pa se izteka.
Poleg tega so tu še konflikti interesov različnih elit. De facto moč je namreč v rokah lokalnih elit, podobno kot fevdalizmu, ko je lokalni fevdalec dejansko vladal območju. Treba je vedeti, da je mnogo lokalnih elit podprtih s stvarnim premoženjem, medtem ko globalne elite svojo moč črpajo iz (pre-)zadolženosti množic. Virtualna moneta je tako morda res usoda revežev, a stvarno premoženje bo določalo raven svobode posameznika. Pravzaprav so tu paralele med prehodom iz sužnjelastniškega v fevdalni red in z zgodnjim fevdalizmom dokaj na mestu.
Močno dvomim v razvoj v smeri, ki jo opisuješ. Ni izključeno, da bodo poskusi oklepanja v tej smeri, a bolj se nagibam v smeri, da bo še za časa naših življenj (v naslednjih dveh desetletjih) ravno stvarno premoženje pridobivali na vrednosti, medtem ko bodo izvedeni inštrumenti vedno manj priljubljeni.
Vsaka banka bo odkupila zlato (ali srebro). V vsakem trenutku. Le cena bo zelo blizu “tecaju surovega zlata”. Redkeje bodo odkupili po ceni na trgu za “kovance” ali “ploscice” (ki je praviloma visja). Ja, pri zlatu je nekako tako, da se “izplaca” sele po dveh do stirih letih. 😉
Danasnja tecajnica banke Slovenije (plemenite kovine so cisto na dnu seznama): https://www.bsi.si/statistika/devizni-tecaji-in-plemenite-kovine/mesecna-tecajnica-banke-slovenije-valute-za-katere-ecb-ne-objavlja-referencnih-tecajev-in-cene-plemenitih-kovin
[/quote]
Vsaka banka bo odkupila zlato (ali srebro). V vsakem trenutku
Desi tečajnica je vedno lahko. Kar naj bo. Prilagam ti še link, kjer nlb odsvetuje nakup zlata in jasno pove da je to edina NAJMANJ varna naložba.
https://www.nlb.si/zakaj-zlato-ni-varna-nalozba
In še nekaj Desi. Napiši email na banko (izberi poljubne banke) in reci da imaš 200 gramov zlatih ploščic. Potem napiši kdaj jih lahko prineseš. Rekli ti bodo da ni panike, da lahko takoj in te vprašali na katero ime naj pripravijo sef.
Ko boš rekel, ne jaz bi ga zdajle vam prinesel vi pa meni denar dajte.
Ajde napiši.
Jaz sem. Na ŠTIRI.
So mi rekli če sem nor. Da oni ne rabijo nič zlata kupovat.
In še to. Nori ste, če mislite da bi država dovolila zlate ploščice delat, ki se jih pol pogubi na koncu, če bi bilo zlato res taka naložba.
Pobrala bi vsak gram ki bi se ga še dalo dobit.
Točno vedo, da bo to še par let, potem pa gotovo no. Aja mogoče pa še to – koliko pa ima švica zlatih palc?
Koliko jih je imela leta 70? No… Pozanimaj se koliko jih ima. Koliko palic leži po bančnih sefih. Hahahahahahaahh 😉
Pretopili vse skupaj pa naivni raji prodali, da si denar naberejo, čez deset let ko bodo pa začeli vsi na veliko zlato prodajat bodo pa rekl a ste blesavi. Zlata se v sodobnem svetu ne rabi več.
Vsaka banka bo odkupila zlato (ali srebro). V vsakem trenutku
Desi tečajnica je vedno lahko. Kar naj bo. Prilagam ti še link, kjer nlb odsvetuje nakup zlata in jasno pove da je to edina NAJMANJ varna naložba.
https://www.nlb.si/zakaj-zlato-ni-varna-nalozba
In še nekaj Desi. Napiši email na banko (izberi poljubne banke) in reci da imaš 200 gramov zlatih ploščic. Potem napiši kdaj jih lahko prineseš. Rekli ti bodo da ni panike, da lahko takoj in te vprašali na katero ime naj pripravijo sef.
Ko boš rekel, ne jaz bi ga zdajle vam prinesel vi pa meni denar dajte.
Ajde napiši.
Jaz sem. Na ŠTIRI.
So mi rekli če sem nor. Da oni ne rabijo nič zlata kupovat.
[/quote]
Ma zlato ne greš prodati na banko, ampak pri nas neseš na Moro in prodaš tam.
Banke niso namenjene za trgovanje z zlatom!
Ma zlato ne greš prodati na banko, ampak pri nas neseš na Moro in prodaš tam.
Banke niso namenjene za trgovanje z zlatom!
[/quote]
Banke (recimo bivša Abanka), Zlatarna Celje in prekupčevalci z zlatom, ki so jih polni vogali, niso prava izbira za trgovanje z zlatom.
Pri nas je edina zaupanja vredna samo ena, tukaj že večkrat omenjena hiša.
Pa tudi ko želiš prodati nekaj zlata, je vedno prava pot, da preveriš odkupne cene na internetu. Pri resnih prodajalcih je cenik na netu in pri vsakem apoenu piše ali ga odkupujejo ali ne.
O NLB pa ne bi izgubljala besed, res ne.
Točno. Bravo. Vsega po malo in razpršeno. Jaz imam podobno. Vlagam sicer v nepremičnine bolj kot ne (zemlja seveda spada zraven) in imam odkupljenih nekaj patentov.
Nekaj delnic imam v farmaciji in nekaj v prehrambeni. Ne veliko, ampak ena malenkost.
Čez zlato pa, kot sem rekel, sem naredil križ.
Zanimivo mi je zgodovinsko dejstvo kako so vladarji vlagali v dragulje. Cele odprave so bile dolge tudi po deset in več let, da so našli nova nahajališča tega. Zakladnice draguljev? Hahahahah, prodali ti bodo ja, odkupu pa nihče več. Probaj prodat dragulj. Ni šans. Prodali ti ga bodo za milijone. To so samo stare rezerve, ki jih želijo pognat med narod.
Biseri? Veš koliko je imela moja prababica biserov? Certifikat, da so od školj in to in ono in tretje… Ona je za svojo doto, ker je bila hči velikega bogataša namesto posestev vzela bisere oz. dobila. To je bilo takrt vredno toliko kot je danes proračun ene mestne občine. Mogoče pretiravam, ampak to je bilo neznansko vredno.
Veš za koliko danes dobiš isti biser iz školjke? za 5 dolarjev. Celo sam lahko školjko odpreš. Vstavijo ti ga pa v srebrn prstan in daš za vse skupaj 30 dolarjev.
No skratka, mi smo bisere potalali, danes jih imam v neki šatulji in niti ne vem kje so. Če jih ni že kdo stran vrgu.
Žal. Tako je. Svet gre naprej. Umetni biseri so nastali, pravi niso vredni nič. Mase in kemija delajo svoje.
Se spomniš koliko so dajale ženske pred 100 leti za krznene montlje? Koga danes še zanima krzno. Obstaja umetno iz mase in to je to.
Svet nadomešča fiktivno in umetno.
Koliko je bil pravi leseni pod za v veže hiš? Vrednost cele hiše skoraj. Koliko danes daš za laminat?
Koliko je vreden bil marmor pred 50 leti in koliko daš danes za emitacijo marmorja?
In zakaj bi zlatu se ne godilo podobno?
[/quote]
Se strinjam svet se razvija naprej, novi materiali prilagajajo trg in trg se prilagaja njim, vendar vseeno je se vedno marmor marmor in pravi les je le pravi les. Tudi v primeru postapokalipsticne dobe (ki je prehodna Doba) bi počasi svet napredoval in spet bi bili zazeljeni izdelki iz zlata, lesa, kamna itd
Spomnim se prvih mobitelov, takrat je bilo to vau, danes so samo še za v muzej 🙂
Res je, danes lahko kupiš umetni biser oz jaz temu rečem kič za male pare (nekateri kosi so prav lepi) vendar meni osebno je ljubši pravi, tako kot mi je ljubša zlata zapestnica od nezlate, zlati uhani, zlat prstan s pravim rubinom, smaragdom itd…
Banke (recimo bivša Abanka), Zlatarna Celje in prekupčevalci z zlatom, ki so jih polni vogali, niso prava izbira za trgovanje z zlatom.
Pri nas je edina zaupanja vredna samo ena, tukaj že večkrat omenjena hiša.
Pa tudi ko želiš prodati nekaj zlata, je vedno prava pot, da preveriš odkupne cene na internetu. Pri resnih prodajalcih je cenik na netu in pri vsakem apoenu piše ali ga odkupujejo ali ne.
O NLB pa ne bi izgubljala besed, res ne.
[/quote]
Ja seveda, zato pa pišem,d a se za odkup ne obračaš na banke, ampak na ustanove, ki se ukvarjajo samo ali pa pretežno samo s tem, s trgovanjem z zlatom.
In banke to niso.
Forum je zaprt za komentiranje.