to tell or not to tell?
Nisem povedala, ker se očitno nečesa bojim. Česa – ne uspem ugotoviti.
Antilopa prav pravi, da nisem zaskrbljena. Absurd je, da če sem kdaj v preteklosti bila, sem povedala…
Da bi me varal? Ne, to me zdaj ne skrbi.
Kakšna bo reakcija ob pogovoru? Ne, tudi to me ne skrbi. Se mi bo smejal, in me bo zezal, kot vedno. Ni najmanjše možnosti za kakšen zaplet.
Rada bi bla frajerka, pa te takele stvari takole mečejo?
ejej če bi bilo vse tako oh in sploh odprto in zaupljivo med vama, ne bi tukaj spraševala neumnosti…. Nekaj tajiš, nečesa te je strah sam nočeš SEBI priznati. Če ne priznaš tukaj te razumem.. ampak sebi? To je tako bedno in patetično kot GF zanikanje 10 letne prisotnosti na MONu.. Babe bedne ste. OK ne vse, so sladke izjeme, vendar redke
Če mu zaupaš, mu zaupaj svoj dvom oziroma svoj občutek ob tem, kar si zvedela. Razen, če se preveč bojiš razkriti svojo šibkost pred njim. Pa bodi tokrat resna, ne skrivat svojih dvomov in jih zavijat preveč v hec, če ti ni do heca.
Jest bi mu po mojem povedala.
Kot prvo…je stvar res zabavna za nek par, ki si VSE deli…mogoče bi pa lahko predlagala
“dan odprtih vrat”, ampak samo za tiste oboževalke, ki so včlanjene v klub?
Kot drugo…tudi on z določenim ponosom in “lastništvom”opaža poglede drugih moških, kadar se
Pandorca še posebej upedena….in mu posredno laska
Kot tretje…to utrdi zaupanje med njma….in vzpostavi odnos “midva” proti “njim”…
In tako dalje…
Forum je zaprt za komentiranje.