Težko otroštvo – govorite o tem?
Saj se ne gre za izgovor, ampak za to, da vzorci in prepričanja iz otroštva vplivajo na naše življenje. Ne moremo kar izbrisati tega, kar je del nas in živeti drugače, ker enostavno ne znamo živeti in razmišljati drugače.
To se je treba šele naučiti.[/quote]
Lahko pa delamo na tem, da to presežemo, potegnemo nepreklicno črto nad preteklimi dogodki in se raje zanimajo za jutri, pojutrišnjem, čez leto, 5 ali 10 let. Na splošno pretirano ukvarjanje s preteklostjo ne prinese boljšega, lepšega in prijetnejšega življenja.
Ampak če znajo (tebe) čustveno izsiljevat je to zato, ker tudi ti nisi trden in samozavesten toliko in na ta način, da ta čustvena izsiljevanja ne bi vplivala na tebe z vzbujanjem nekih slabih občutkov, občutkov … krivde??? To je zato, ker imaš potem tudi ti v sebi prepričanje, da se takim osebam mora pomagati, kot sam pišeš… in če še vedno čustveno izsiljujejo je to potemtakem po tvoje zato, ker se jim ni (zadosti) pomagalo – torej pomagalo v tej meri, da bi se spremenili. (pisala na splošno, čeprav sem uporabljala tebe kot tisto osebo)
In delamo lahko le tako, kot je že Robi napisal:
Ničesar se ne moreš naučiti, dokler nisi pripravljen vse kar znaš, pozabiti. Nehati verjeti. In posledično – nehati živeti.
Ne gre to tak. Razen, če počakaš na demenco. 🙂
Preko novih izzivov in izkušenj, ki jih gradiš zavestno in s pomočjo razumevanja, ustvarjaš nov svet, ki postaja del tebe. S tem pa starega ne pozabiš, ampak spoznaš, da obstaja še drugačna realnost, kot tista v katero si prej verjel.[/quote]
Tako tako. 🙂
skratka – potrebna je kakšna dobra vojna.
mulčke oficirju porabijo za purše in praznjenje jajc v nežne ritke, ženske pa dobijo”izkušnje” vojakov, ki gredo skozi vas ☺
sodobni “problemi” negativnih izkušenj so … prdec malega japončka
“težko” otroštvo imajo npr. 9, 10 let stari (indijski, pakistanski …. ) mulci, ki ob cesti prodajajo suvenirje, ki so jih naredile mam, tet, sestre … da bi s prodajo vse naštete preživel.
Kavlej (globalizacije) je v tem, da ti mulci obvladajo preživetje … “mi” se ga bomo pa na trd način naučili ☺
Ravno tega onadva NE bi naredila.
[/quote]
Seveda, da bi. To je pač dejstvo.[/quote]
Dejstvo je, da ne razumeš definicije dejstva. Zato ti je oproščeno, delno. 😉
Mene je v otroštvu poljubljal in otipaval profesor klavirja. Stara sem bila cca 12 let, on pa zelo zelo star, invalid v vozičku. Ne samo da se mi je takrat zdel star, tudi zdaj, ko pomislim nanj bi rekla, da bi moral biti takrat že zdavnaj v penzionu ampak najbrž v tistem času ni bilo dovolj profesorjev. Ni mi težko govoriti o tem, celo smešno mi je, kaj vse si je dovolil stari cepec misleč, da jo bo odnesel brez posledic.
a tole spada sem:
oče se je smrtno ponesrečil, ko sem imel cca 4 leta
mama je imala toliko pufov (sta hišo ravno spravila pod streho in zaprla) , da sem bil pri njej na hrani 1x/mesec, ko je od sosedov dobila malo zelja in krompirja
po par letih, ko me je lahko vzela k sebi nisva imela pozimi vsak večer kurjave
potem se je pa še enkrat (ne ravno “srečno” ) poročila … nekako smo zvozili ☺
pojdi v kakšen misjon graditi šole, učiti kako se naredi ogenj, ….[/quote]
Veš kaj… res… nekomu se lahko kaj takega tudi v resnici zgodi.
Kaj lahko narediš xy30, govoriš o tem. Če praviš da tega ne skrivaš, pa začni, govori o tem.
Dobra si, če ti je to smešno. Ta spomin. Res, čestitke.
In posledice za njega so bile…
pojdi v kakšen misjon graditi šole, učiti kako se naredi ogenj, ….[/quote]
Veš kaj… res… nekomu se lahko kaj takega tudi v resnici zgodi.
Kaj lahko narediš xy30, govoriš o tem. Če praviš da tega ne skrivaš, pa začni, govori o tem.
.[/quote]
saj na to temo je moj post … človek naj se družbeno angažira tam, kjer so v še večjem zosu kot pa je sam.
Svetovati angleški princesi kako naj rodi in vzgaja prestolonaslednika pač ni tem, ki bi jo kdo z zavoženim življenjem obvaladal.
Forum je zaprt za komentiranje.