tabor mojca
Mi smo plačali 140€ + 25€! Oba otroka sta bila zelo zadovoljna s svojim mentorjem in programom.Upravnik je pa pač tak kakršen je. Moje mnenje pa je, da se avtoriteta gradi na dejanjih, nikakor pa ne s kričanjem, ustrahovanjem in pa šikiniranjem.
Bennet, hvala za info, verjamem da so tvoje besede resnične, in te ne prištevam med upornike.
Pozdravljeni,
to je moje prvo pisanje na katerem koli forumu. Tudi spremljam jih ravno ne. Ampak tale “Objektivni opazovalec” me je pa prisilil v razmišljanje in mi spomnil na nekatere stvari, ki sem jim bila priča. Tudi sama sem bila priča dogodku na bazenu, ko je uslužbenec tabora vlekel za ušesa otroka in zraven še dodajal komentarje v smislu “si razvajen, pa še cel teden boš tukaj” – slišalo se je pa tako, kot da ga bo že naučil reda….Tudi vaša zgornja izjava o “jemanju otroka iz vate” ni ravno na mestu. Tega VI v enem tednu ne boste rešili in primerjava maturantov in otrok na taboru ni ravno na mestu – a ni med njimi tudi 14 let starostne razlike??? Starši otroke pripeljejo k vam po nove izkušnje in doživetja, da lepo preživijo počitnice. A ni tista g. Janez tudi VAM poznana – groziš jim (otrokom) lahko, udarit jih pa ne smeš. Smo jo že slišali in bili zgroženi. Osebno mislim, da red in avtoriteta pri tako velikem številu otrok vsekakor morata biti, ampak to se da doseči tudi prez poniževanj in dretja. To pa je pri gospodu Janezu prisotno že zelo dolgo. Tudi sama sem sodelovala – pred več kot tridesetimi leti na karavani Dedka mraza kot snežinka in namesto, da bi se spominjala samo lepih stvari, se spomnim njegovega kričanja (tega pač od doma nisem bila navajena in mi je bilo grozno – pa so me starši vseeno brez večjih problemov vzgojili v nerazvajeno in pošteno žensko – tako da se vse ne reši z kričanjem in žaljenjem), naslednja iskušnja oz. srečanje z njim mi je pa bilo na pustovanjih in prireditvah ob Novem letu. Res je in vsaka čast gospodu Janezu da pridobi sponzorje za obdaritev otrok -ampak njegovo obnašanje – to je pa katastrofa. Tukaj se moram strinjati z Marjeto, ker sem tudi sama slišala le kričanje gospoda Pavlina in njegovo hvalisanje. Verjetno je veliko naredil za tabor, ni pa človek za komunikacijo in da je kolerik vsekakor ni izgovor.
Vsekakor je lepo, da se organizira tak tabor in izkoristi čudovite pogoje, ki jih nudi Dolenjska, da otroci iz drugih delov Slovenije obiščejo južni del svoje domovine in ob tem spoznajo prijatelje in vrstnike od drugod. Takšna organizacija je velik projekt. Ampak se ga da z dobro voljo in disciplino vsekakor izpeljat. Ne SME pa biti prisotno kakršno koli nasilje – ne fizično in ne psihično – če se ne motim naj bi imela Slovenija nulto nasilje na otroki.
Pa še to – tudi moja hči je že več let prostovoljka na različnih taborih po celi Sloveniji. Pa ni bilo še nikoli deležna poniževanj, žaljivk, dretja – dela tudi z ljudmi na robu preživetja, ljudmi s posebnimi potrebami, otroci, športniki…skratka vse se da – kjer je volja je moč. In zelo je zadovoljna, da lahko podaja svoje znanje drugim in se ob tem veliko nauči.
Zato “Objektivni opazovalec” niste me prepričal, bolj me je prepričal Matevž, ki je verjetno res OBJEKTIVNO in brez žaljivk opisal svoja občutja.
Potem pa nastopi tisti pregovor : “Ko stopiš mački na rep zacvili”. Ali se pa motim, gospod Janez???
Pa še nekaj me je zelo zmotilo – veliko podatkov je vam znanih Objektivni opazovalec – avtomobili, športni copati, točni podatki o izdatkih – ni to nekam čudno. Tega pa tale Matevž ni omenjal.
In preberite kdaj kakšno zadevo o učinkoviti komunikaciji.
Pa lep pozdrav in veliko uspehov,
Dolenjka
hahaha keri smehi ko tole berem 😀 gospa dolenjka…mi smo z vami! 😀
Pa ko imate radi pregovore in reke, naj vas spomnim še na enega: Kdor misli, da je brez greha, naj prvi vrže kamenj vanjo.
Sproste se, pa se ne sekirajte tolk v življenju…lep dan je, pelte hčerkico na sadoled rajš kr je tako fejst:)
PEACE!!!!
Sem študent, kateri vsak teden honorarno dela v taboru. Poznam večina mentorjev s katerimi imamo prijateljski odnos in se o plačilu in številkah tudi pogovarjamo. -glede na to da nas kot študente zanimajo tudi finance (plačilo).
A ne morte verjet da se na forumih ne najdejo samo primitivni nergači in kritizerja al kaj? 🙂
Za dolenjko imam repliko: ko ste napisali “tega Matevž ni omenjal” bi si lahko prebrali moj odgovor ob 14:42, ki se je glasil: “Bennet, moje pismo ni bilo namenjeno vam osebno ampak sem pisal na splošno, za vse čez kar so se obiskovalci foruma pritoževali. Vaš osebni odnos z gospodom Janezom me ne zanima”. Podatke sem črpal na nasledni način (mogoče bo komu tukaj pomagalo, da si bo razširil omejena obzorja): Število otrok je bila objavljena na spletni strani, cena počitnikovanja tudi ni skrivnost glede na to da dobi vsak starš domov položnico, avtomobili organizatorjev so parkirani v taboru (vidi jih vsak ki stopi vanj), oblačila pa so na njih samih… Prou smešno mi je takole pisat in razlagat povsem logične strani…počutm se omejenga, priznam 🙂
Pa glede na pritoževanje in javno blatenje ki ga izvajate tukaj čez g. upravnika in njegov ego….ste po tej logiki kaj boljši od njega mogoče?? Očitno ste še pametnejši in samozavestnejši od njega. Lahko mu daste kakšen nasvet mogoče… haha
Al bi dau še kakšen primer iz življenja pa bi se spet najdu kakšen cvetek inteligence in mi metal pod noge kaj ma to veze s taborom.
Pa glede na to, da se pritožujejo več ali manj menorji, bom bil spet provokativen in bom za svoje besede spet poslušal očitke, ampak vseeno…. Mehkužci – Tudi za k vojakom ni vsak!! Tako kot ni vsak doktor znanosti, glasbenik, vrhunski športnik………
kaj ma to veze s taborom? NIČ! Kako lahko vojsko primerjam s taborom? NE MOREM! Povem pa s tem marsi kaj.
Kako se je lušno prtožvat čez politike, župnike, uspešne poslovneže, šefe v službah, učitelje, delavce,…. ajaja…. Me spomne na tale modri rek (ker so glih moderni vidm): “Pamet je najbolj pravično razdeljena stvar na svetu – vsak kdo misli, da je ima dovolj”. In tako je tudi res 🙂 Pa še en, preden končam.. tega je napisal Einstein (itak je biu bedak za koga od vas a ne? haha): “Samo dve stvari sta neskončni, vesolje in človeška neumnost, za tisto prvo pa nisem čisto prepričan!”
Lepo se imejte do konca poletja, ne se živcirat, pejte malo na svež zrak.
Mir in dobro! 🙂
Tudi mene je ŠOKIRALO, ko sem odkrila ta forum in odkrila kakšno mnenje imate NEKATERI, in to o stvareh, o katerih tako rekoč nimate pojma, javno izražate domneve, ki ste jih dobili iz enournega stika z upravnikom tabora Janezom Pavlinom (in ga prav gotovo osebno ne poznate, še najbolj pa me je zmotil Brkopčev možiček s svojim kritiziranjem, pa je v taboru preživel le en dan) ali pa vam je iz kje drugje kaj priletelo v uho. Seveda se hvali, saj se ima s čim in seveda mora imeti ves čas glavno besedo ter vse pod nadzorom, kam pa bi res drugače prišli?? In kdor misli da se ga otroci bojijo in zaradi njega v taboru ŽIVIJO V STRAHU (le zakaj sploh potrebujemo hišo strahov?)
Zanima me, če se starši zavedate, koliko dela je samo z ENIM otrokom. Namesto, da se bi mentorjem in g. Pavlinu zahvalili, da smo popazili in animirali vašega otroka ter ga naučili mnogo različnih svari, raje kritizirate in širite laži. HVALA LEPA!
Še bolj pa me motijo komentarji mentorjev. Poznam skoraj vse mentorje, ki so letos delali v taboru in lahko vam povem, da imajo DOBRI mentorji o taboru odlično mnenje. Lahko pa si mislite, da so tisti, ki jih je g. Pavlin večkrat okaral (a žal redko dosegel kakšen pozitiven učinek), povesili nosove do tal in se mu pač morajo nekako ‘maščevati’. Vedite, da je g. Pavlin v taboru nam mentorjem kot šef v službi in ga seveda morate ubogati, se držati načrtov in navodil, ki vam jih zada. Nekdo je na forum napisal: ‘Kot mentor se po moje sploh ne moreš izkazat, ker moraš itak delat pod taktirko Janeza‘. Na sestanku mentorjev sem bila že sedemkrat, in g. Pavlin vsakič ponovi iste besede: ‘Vedno sem vesel mentorjev z novimi idejami, ki v tabor prinesejo nekaj svežega‘. Poleg tega, bi organiziral vse te stvari ki jih počnemo v taboru če ne bi imel rad otrok?? Otrok se vedno dovolj (celo preveč) prijavi, torej tega ne počne zaradu reklame ali česarkoli. Poleg tega je do otrok prijazen, povzdigne pa glas le ob mentorjih ko je potrebno.
No, da pokomentiram še nekaj stvari:
1. ‘Da so se šli vozit s kanuji in je vožnja trajala le 5 minut ….’ – Meni se zdi to prej pohvala, da je vašim otrokom čas na kanuju tako hitro minil, vožnja traja namreč 20-25 minut, sem že večkrat gledala na uro med čakanjem.
2. ‘Predvsem ju je menda motil končni nastop, za katerega so se morali na silo pripravljati. Vsiljujejo dejavnosti, ki so njim všeč kar pa še ne pomeni da so otrokom v veselje’ – Naj fotografije spregovorijo, saj se mi zdi neumno odgovarjati na tako neumne komentarje:
Fotografija 1
Fotografija 2
Fotografija 3
Fotografija 4
3. ‘Otroka sta prosila za dodatni odeji, pa je bilo rečeno, da naj pač potrpita, pa bo’ – Lepo vas prosim, dodatnih odej je v taboru malo morje. Ne vem sicer v kakšni situaciji ali kontekstu je bilo to rečeno, a zaloga dodatnih odej še ni nikoli pošla.
4. ‘ Ogromno varčujejo, obrokov naročajo za 150 ljudi, je pa jih 200, saj mlajše skupine ne dobijo več kot polovični obrok ...’ – Tudi to je ena vrsta pohvale, čeprav mislim, da besede niso bile napisane s tem namenom. Mentorji poskrbimo, da otroci vzamejo samo toliko, kolikor mislijo, da bodo pojedli. Vsak dan je g. Pavlin povedal vsaj desetkrat, da kdor hoče še, naj gre po ‘repete’. In še – kdor gre po repete ne gre čakati v kolono, temveč gre naravnost do kuharja, da mu postreže. S tem preprečimo, da bi otroci puščali polne krožnike hrane, kar se bi zdelo marsikomu logično. Očitno žal ne vsem.,
5. ‘Otrokom so prepovedani klici staršem, kdor to stori mora klicati na skrivaj’. Brkopčev možiček je očitno sedel na ušesih, ko so bila mentorjem dana navodila – otroci naj kličejo starše, če so se tako doma dogovorili, vendar naj bo mentor med tem nekje v bližini, da otrok med pogovorom ne bo začel jokati in kar naenkrat začel pogrešati starše, saj se to res velikokrat zgodi. V tem primeru se mora mentor z otrokom dogovoriti, da lahko starše kliče le, če ne bo jokal. Tako so potem zadovoljni otrok, ki ne bo jokal, saj želi slišati starše, in starši, ki svojega otroka ne rabijo le tolažiti temveč se z njim lahko o čem pogovorijo.. Tudi to je precej logična zadeva.
6. ‘Ob petju pesmi ob ognju, je 5 letnega otroka pičila osa. Logično, da je jokal, z njim smo odšli do Janeza, ki pa je nadrl mentorja in otroka, čes da se z takimi malenkostmi nimamo časa ukvarjati. Nihče ni posrbel za otroka, zanj je pskrbl njegov mentor, ki pnima dostopa do ledu.’ – Lepo da si javno upaš priznati kako nesposoben mentor si. Medtem ko ob tabornem ognju 200 otrok poje pesmi, greš g. Pavlina nadlegovati s tem, da je otroka pičila osa. Kako pomembno! Glede na to, da si star najmanj 18 let, ne znaš SAM POSKRBETI za to? Majhen nasvet – zmočiš z mrzlo vodo papirnato brisačo in jo položiš na pik. Postopek ponovi. Lahko bi tudi sklepal, da se led dobi v kuhinji, do katere mentorji imamo dostop. Če tega ne veš, je to tvoj problem.
7. ‘Dobil sem navodila, da kdor zapusti ddisko NE SME več vanj. Otroci niso smeli ti na WC, ali poo kakšno drugo stvar. Notri je Janez vpil na njih, da če ne bodo plesali gredo ven. Z kolegico mentorico sva se odločila da otrok sama animmirava’ – Dobil si natančna navodila. Če bi bila hoja v in iz diska dovoljena bi bilo najbolje, da so vrata diska kar ves čas odprta in čakamo, da se sosedje pritožijo čez hrup. Tudi otroci vedo, da se gre iz diska samo enkrat, zato gredo lahko na wc pred tem.
‘Če vam gre za zabavo bi lahko za tistih 15minut pri vratih postavili tudi koga drugega. – Dobil si kratka in jasna navodila da stoj pred vrati, pa se jih nisi mogel držati? Kam bi peljalo, če si bi VSAK mentor tako kot ti kar sproti izmišljeval kaj bi raje počel namesto da bi upošteval navodila? Poleg tega bi moral TI najti ZAMENJAVO, ne pa da kar izgineš v disko ker si slišal božji glas, da gotovo potrebujejo tvoj plesni talent.
8. ‘Točno sem vedel kaj je treba podati otrokom, vi pa ne! ..To sem vam rekel ob situaciji, ko ste od mene zahtevali, da se z otroci pogovarjamo 30 minut’ – Haha, torej praviš, da vodstvo ne ve kaj SAMI pišejo? Natančno vem, da sej je treba za uvod 30 minut pogovarjati, a ni nujno da v angleščini!
Pa nikar ne krivi samega sebe za vse krivice ki so se ti zgodile, očitno je kriva le premajhna uporaba zdrave pameti. Lep dan še naprej!
9. In gospa Dolenjka, upam, da vam ‘ fizično in psihično nasilje’ ni pustilo nobenih travm iz otroštva, če v to smatrate vlečenje za ušesa (seveda bolj za ŠALO kot zares, kateremu so se otroci smejali) in ‘dretje’, ki je popolnoma isto kot ‘dretje’ učiteljev v šoli, s katerim si pridobijo pozornost, ko otroci klepetajo. Očitno ste se 12 let šolali v mirnem razredu in imate za hčerkico angelčka, če ne veste, kaj to je. Osebnemu poniževanju pa nisem bila enkrat v sedmih tednih priča. In objektivni opazovalec bi bila lahko tudi jaz (pa nisem), saj so stroški znani vsem, oblačila pa si lahko tudi vi ogledate na fotografijah. Ne vem, kaj je tu SUBJEKTIVNEGA.
In Dolenjka, naj Vam duševne travme niso ovira pri doseganju ciljev – kjer je volja je tudi moč! (:
ŠE ISKRENE ZAHVALE STARŠEV, zaradi katerih imam občutek, da v taboru ne delam samo zato, da potem nekateri vse vržejo v koš:
http://www.drustvopm-mojca.si/w2/pisma-starsev-o-taboru,206.html
@Objektivni opazovalec
tinček še ne veš veliko:)
@NEKDO, KI JE BIL ŽE SEDEMKRAT V TABORU IN VE O ČEM GOVORI
Na najlepši način si pokazala kakšen je odnos delavcev tabora do ostalih.
Sam v nobenem mojem komentarju nisem žalil nikogar in nisem ga opisoval z pomanjševalnicami kot so “Janezek”, “Štefanček”, …. Zato sem od odraslih in polnoletnih oseb na forumu pričakoval, da se držijo vsaj minimalnih standardov kulturnega pogovora.
Tudi samo grajal nisem tabora, ampak opozoril na očitne probleme. Vendar tako je, na taboru spoštovanja ni, je samo Janez in ostali na katere se lahko zadira.
1. Klici: Nevem kdo je tukaj spal na ušesih. jaz enkrat ali ti sedemkrat. Klici niso bili dovoljeni, sem se pa s svojimi otroci dogovoril, da lahko kličejo, vendar o tem Janezu niti besede. Če mi otrok v skupini joka, da pogreša mamo, sam nebi imel srca, da bi mu rekel, da je ne sme poklicati. Nevem, zakaj je s temi klici tak problem, ko pa sem imel z njimi samo pozitivne izkušnje. Vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ga zna pomiriti bolj kot mentor, mu da vzpobudne besede, za nadeljevanje tabora. SIgurno pa je problem klicev, da bi otrok povedal kaj kar nebi smel….
2. Še enkrat pik: Ko je otroka pičila osa je je ob ognju pelo okoli 80 otrok, ker so bili ostali na bazenu. To bi kot sposobna mentorica lahko vedela. Najmanj kar sem pričakoval, ko smo šli do Janeza, da mu povemo da se je zgodil pik je da bi vsaj prinesel led, ali pokazal kje ga najdem, ne pa da je nadrl mentorja in otroka. Naslednjič ko bo kakšnega otroka pičila osa, se sploh ne bo upal povedati! To je zate nesposobnost, da smo otroka kasneje oskrbeli sami?
3. Disko: Otroka moraš ob piku oskrbeti sam, v nobenem primeru ne smeš nadlegovati ubogega Janeza, ko pa očitno vidiš, da otroci v disku rabijo malo vzpodbude, jim pomagaš v tisti smeri ki jo najbolje znaš je pa narobe. Pred vrati sem stal okoli 15 minut in disko se je napolnil, ob vpitju na otroke, češ plešie ali pa bomo ugasnili glasbo je logično da bom kot mentor, ki sem takrat bil pred diskom nekaj v tej smeri naredil. Animiral bi jih lahko Janez, ki je bil takrat prisoten v njem, pa jih ni, zakaj? Ko pa to stori mentor, ki je zadolžen za disko je pa narobe… Priložila si veliko slik s srečnimi otroki, zraven njega, brez zamere, verjetno si jih kar dolgo iskala.
Da se bodo sesedje pritožili čez hrup?? Če si bla sedemkrat na taboru bi lahko vedela, da jih v bližini ni, nevem zakaj se ne pritožujejo potem zvečer, ko se animacije dogajajo po mikrofonu?
4. Pogovor: Hmmm, najlažje je reči 30 minut se pogovarjajte z otroci. Z njimi sem se pogovarjal mnogo več kot toliko, recimo na bazenu, ob obrokih, med odmori, ko pa je bilo treba narediti kaj v angleščini smo se predstavili in nato jemali predpisano snov. Pripelje se Janez na skuterju in me nadira, da se moram z otroci pogovarjat najmanj pol ure, vendar o čem? Mnogo bo še priložnosti, da jih bolje spoznam, vendar ko so skoncetrirani da naredimo nekaj v zvezek je treba izkoristiti to priložnost. Med učnimi urami angleščine smo se imeli prav fino, vsi so sodelovali, tudi sam sem bil na koncu zelo pozitivno presenečen. Na tem mestu: Bravo moja skupina, res vas pogrešam.
5. Še replika na tvoj odgovor Dolenjki. Vlečenje za ušesa na bazenu ni bilo niti pribljižno samo za šalo. Moja skupina otrok me je gledala z izbuljenimi očmi, češ kaj se dogaja. Vam je pa uspelo, eden je žrtveno jagnje, nato pa na bazenu ne joka nihče več, ne zaradi avtoritete, ampak strahu.
6. Ker si bila že velikokrat na taboru se najbrž spomniš, ko sta dva otroka zatavala iz tabora. Pa ju je v tabor nazaj pripeljal neki gospod in namesto da bi se mu Janez zahvalil, ga je nadrl češ kaj se vtika v stvari tabora… Hmm…Čudno kaj ne?
Še enkrat, sam zmorem toliko spoštovanja do tabora, da rečem da je sama ideja dobra. Nikoli nisem trdil da se imajo otroci samo slabo,v mnogih trenutkih uživajo in odnesejo veliko pozitivnih stvari. Je pa veliko stvari slabih, veliko stvari se dela na napačen način. Od odnosa do otrok, mentorjev in ostalih obiskovalcev.
P.S. Glede nato da so v taboru na forumu razkrili mojo identiteto, bi bilo pošteno od tebe, da jo poveš tudi ti.
lp Matevž
@ NEKDO, KI JE BIL ŽE SEDEMKRAT V TABORU IN VE O ČEM GOVORI! ,
@ Objektivni opazovalec
ena in ista oseba, pa ne vem zakaj se v taboru toliko trudite mentorja prikazat kot slabega. Zakaj ne sprejmete kritiko, ki jo je podal. Sej ni s tem, ko je opozoril na napake nič slabega hotel.Samo povedal je, kaj ga je zmotilo.Kaj se to ne sme? Zakaj ste tako zlobni, in želite na vsak način krivdo pripisati mentorju, ki je prišel na tabor s pozitivno energijo, zaradi vašega odnosa pa odšel zelo, zelo razočaran.
Priznam, da ste bili v svojih odgovorih zelo izčrpni, ampak prepričali me pa niste.Bennet je bil vsaj iskren, kar pa za vas nisem čist prepričan
pa ne no – se POPOLNOMA strinjam, bennet je iskren in je opisal realno sliko.
gospodična iz vodstva tabora pa vse na nerealen in lep način…takšen kot starši mislimo, da je.
zakrivanje resnice… moj otrok na tabor ne želi več in mislim, da ne za brezveze.
ko sem ga vprašala zakaj mi je povedal za odličnega mentorja, čudovito skupino otrok in prijateljev, dober program … kaj ga je torej tako zmotilo ?????
– saj vemo kaj.
Zdravo!
Sama sem bila mentorica na taboru drugo leto zapored, več terminov v enem poletju. Matevževo objavo podpiram 100% ker je vse, kar je napisal res.
Odnos do mentorjev in otrok je katastrofalen. Otroci potrebujejo pred seboj figuro, ki jih bo naučila pravilnega odnosa do sočloveka. Vem, da so vsi mentorji, ki so delali v terminih, ko sem delala jaz, otroke tretirali spoštljivo, a vseeno v odnosu mentor-tabornik, kar pomeni, da je mentor obdržal avtoriteto v delavnicah in bil otrokov prijatelj v prostem času.
Kar dela upravnik tabora pa je popolno nasprotje. Ko vidi mentorjevo »napako« (večkrat sploh ne pozna ozadja zgodbe, ne ve kako je do določene situacije prišlo, ker ga takrat ni bilo v bližini…) se brez pomisleka zadere na mentorja PRED OTROCI samimi in s kletvicami ne »špara«. Pa naj bodo to otroci stari 16 let, ki že znajo malce precenit ali je uporaba takšnega načina govora primerna ali ne, ali pa 5-letniki, ki te sposobnosti še nimajo razvite. Ti otroci so potem prestrašeni in na samem mentorje na robu solz sprašujejo »Zakaj pa se Janez tako obnaša do vas? Zakaj se dere na vas in potem še na otroke?«
Otroci vse opazijo! Ampak v navalu navdušenja, ko po tednu dni vidijo starše, na take reči pozabijo, ker jih starši vprašajo o različnih dejavnostih in jim njihovi malčki najraje govorijo bazenu, kolesarjenju…
Popolnoma neprimerno se mi zdi hvaljenje upravnika, da lahko sam skrbi za vseh 200 otrok, kar je v letošnjih terminih, ko sem bila tam jaz, večkrat poudaril pred starši, mentorji, otroci… Nihče ne more skrbeti za 200 otrok hkrati, pa naj ima še toliko izkušenj.
In ko smo že pri izkušnjah… tudi mentorji smo v veliki večini v nekakšnem stalnem stiku z otroki.. ali prostovoljno delamo v vrtcih, študiramo kaj v tej smeri… skratka, imamo kar nekaj izkušenj. Nismo popolnoma nesposobni in neumni, za kakršne nas neredko označijo vodilni v taboru in ostali zaposleni.
Za vse, ki sprašujete, zakaj se potem mentorji vračamo, je odgovor preprost. Mentorji smo tam zaradi otrok. Vsaj zase vem, da tja hodim izključno zaradi otrok in lastnih izkušenj in pridobivanja znanj na področju dela z otroci in sodelovanja z ljudmi z istim pogledom na svet (=mentorji).
Tisti honorar seveda pomaga, nikakor pa ni vse. In ker sem opazila, da ste se že dotaknili teme denarja bi rada povedala, da se mi zdi preračunavanje zaslužka in primerjanje takega mentorstva z osem urnim delavnikom popolnoma nesmiselno in neprimerno, ker si v taboru 24/7 in nimaš časa za cigaretke, pijačke, kino… druženje mentorjev po tem ko otroci že zaspijo pa je nemalokrat prepovedano. Toliko o tem.. res nesmiselno računanje »objektivnega opazovalca«. (Če si pa ti objektiven… In ne poznam nobenega študenta, ki DELA v taboru VSE termine.. še kuharji, ki so na študentskem delu, so mi povedali, da delajo le nekaj tednov, bili pa so res prijazni in se spoprijateljili tako z nami kot tudi z nekaterimi taborniki. V taboru je vse poletje le upravnikova družina in zaposlene čistilke, nočni čuvaj in izredno prijazna gospa Irena, ki postori večino dela kar se tiče organizacije programa delavnic.)
Rada bi samo še dodala stvar, ki se je meni osebno zdela prav smešna. Upravnik stremi k redu in disciplini, ki sta nedvomno najpomembnejši stvari za vzdrževanje varnosti pri takem številu otrok. A ko smo se pogovarjali na enem izmed (redkih) sestankov mentorjev nam je naročil, naj otroku zagrozimo s kaznijo, a naj ga ne kaznujemo v primeru, da svojega početja, ki moti delovanje skupine, ne preneha, češ, da je otrok na počitnicah in da zato ne sme biti kaznovan. Kje si še to videl? Otrok mora imeti meje in če je nagajal in onemogočal delo v skupini mora biti za to primerno kaznovan. In ne pravim, da mora opraviti kakšno fizično delo ali kaj podobnega, lahko pa za kazen gre npr. zadnji v koloni na večerjo, naj se umakne od skupine za nekaj minut, da se umiri.. pač primerno njegovi starosti. Če otroku (predvsem mlajši…) v glavo vbijaš kakšne kazni mu boš naprtil, če se bo obnašal grdo in ga ob takem obnašanju vseeno ne kaznuješ, ga samo zmedeš, da ne ve več kaj je prav in kaj sprejemljivo.
Otroka na počitnicah »ne smeš kaznovat«, a lahko/moraš mu vsiljevati delavnic, ki se jim včasih upirajo (ne le angleške, nekateri nočejo v disko, gledat filma…).
Zadnja stvar, to kar je omenil že bennet, res ne vem zakaj je v taboru prav z dolenjskega konca minimalno število otrok.. vedno je v taboru Dolenjcev najmanj. A ni to malce čudno?
Po vsem povedanem bi se kot mama dveh otrok, ki sta včeraj zapustila tabor, rada posebej zahvalila mentorju enega od mojih otrok – resnično upam, da to prebere! 😉
Marko, mentor ene od dveh skupin najstarejših otrok v 8. izmeni, je moji 13 letni letni hčerki napisal v posvetilu – v angleščini, seveda 🙂 – da je izredno pametna punca; da zna razmišljati s svojo glavo; da ve, da ji bo v življenju uspelo in ji želi ambicij in srečo in… Že tam, na taboru, jo je večkrat pohvalil – in glede na slišano sem prepričana, da tudi druge otroke – predvsem njeno znanje angleščine in še kaj. Hči večkrat na dan vzame v roke njegovo posvetilo, z zadovoljnim, blaženim nasmeškom, in pravi, da do zdaj nase ni tako gledala. Sem jo spomnila, da sem ji vse to že velikokrat sama povedala, pa je rekla, da mama itak vidi v svojem otroku vse najboljše, zato moje pohvale niso imele enake teže. “Drugače je, če ti to pove nekdo drug!” pravi.
Ta mentor je menda šele na pragu študijskih let, torej mlad fant, ki bi se naj o življenju šele začel učiti. 🙂 Pa je odgovoren in zreli moški, predvsem pa očitno pozitivna oseba, ki zna in zmore v drugih – tokrat pri otrocih – videti dobro in jim to povedati.
Marko, resnično hvala, Katarini si pustil pozitiven pečat za celo življenje!!! :-)
Zelo vesel bi bil, če se mi javite na moj mail, ali pa me pokličete in poklepetava o tem problemu.
Primož
Prosim vse udeležene , da se mi javijo na mail.
Primož
Živjo!
Tudi moje hčerke niso bile zadovolne kakor ste prej omenili je upravnik kakor sem slišala zelo aroganten in da se vs čas krega z mentorji skupin.Potem vam pa povem tole zgodbo:moje hčerke so se na igrišču želele igrati z košarkaško žogo bile so čisto same na igrišču potem pa je prišel upravnikov sin Miki in jim na grd način vzel žogo in pri tem boksnil mojo hčerko.Je pa tudi to da je upravnik ko so mu to povedali rekel “to je žoga mojega sina sem mislil da gre za kakšno posebno žogo!”Pa res nevem zakaj so se vsi drugi lahko igrali z žogo!
lp,ali slučajno kdo ve še za kakšen angleški tabor?
Forum je zaprt za komentiranje.