tabor mojca
Mentorstvo je super, tudi z otroci ni problemov in se imamo krasno, ce le znas pravilno, na lep nacin pristopiti.
Da, je res, upravnik velikokrat podleze jezi in na grd, nepotreben nacin to strese, ne samo na mentorje, zal, tudi na otroke, nihce ne podpira tega. Dejstvo pa je, da ta pritisk najbolj obcutijo tisti, ki so tam prisotni in, ki seveda, zvesto in s teznjo po perfekciji, delujejo pod njegovo komando. Najbolj se pa pokaze njegova “hvaleznost” takrat, ko se mentorji res potrudijo, moram pa reci, da je to vecina casa delovanja, on pa, ne samo, da tega ne vidi, marvec tudi ‘prekolne’ oz. ‘da v nic’.
Nekateri pravite: “Zakaj se potem mentorji odlocite, za pomoc v taboru, ce vam gre tako v nos?!” PROSIM, zavedajte se, da mentorji, vsaj jaz osebno, hodimo tja iskat neprecenljive izkusnje, ter deliti dobro voljo z otroci (razloga za denar ni, saj je honorar minimalen). Torej, tisti MENTOR, ki se na tabor vrne, kljub vsem nepravilnostim, kljub zelo motecemu odnosu vodij, tisti, pride iz pravih razlogov; otroci, njihova druzba, ter pomagati jim spoznati in nauciti se dolocenih stvari, vrednot.
🙂
Ni vse tko pošlihtan kot se predstavlja. Če bi Upravnik več dajal na osebje in ne grebel vsega honorarja zase (družina nosi najboljše znamke, imajo 20 000 € drage avtomobile), bi si lahko najel tudi ljudi, ki bi bili sposobnejši popravljati tabor. Ogromno varčujejo, obrokov naročajo za 150 ljudi, je pa jih 200, saj mlajše skupine ne dobijo več kot polovični obrok … Mene ni več nazaj … Vsaj ne na Upravnikovo kričanje.
Včeraj sem bil na sprejemu 7. letošnje skupine, hčerka bo tam prvič. Imel sem dober občutek. Pri takšnem številu otrok je potrebna disciplina.
Zanimivo, kakšne komentarje vse tu berem.Tipične slovenske manire – metanje polen pod noge, obrekovanje, zavistnost…in seveda večina komentira pod skrivnimi šiframi. Zanimivo, da si noben ne upa napisati svojega polnega imena in priimka. Kje imate jajca? To me spominja na forume na Siol,RtvSlo, 24ur itd.
Povej človeku v obraz, če imaš kaj v hlačah. Ali pa ne pošiljaj otroka na tabor. A če je imel tabor doslej 40.000 otrok, potem lahko to normalnemu človeku da misliti….
Samo pozitivno.
Z dobrimi željami naprej.
Se oglasim, ko bo hči v soboto prišla domov.
Glede na slike, nihče ne zgleda nezadovoljen. Vam povem v soboto, ko se mojedva vrneta, ki sta šla prvič in bosta sigurno iskrena. Name je gospod s svojo strogostjo naredil dober vtis. Pri 170 otrocih red mora biti, hkrati odgovarja za vseh teh 170 otrok. Če bi bil preveč prijazen bi pa rekli, da tud to ni ok in zato ni reda. Sigurna sem, da je biti v vlogi mentorjev težko, še nihče ni imel rad strogega šefa. Glede na to, da se nekateri otroci vračajo vsako leto in to že več let zaporedoma, 7,8,9 tako zelo grozno verjetno ni. Pa še to, glede discipline, če sem jaz prav prebrala mobiteli niso zaželjeni in k sreči se otroci skladno z programom nimajo časa z njimi ukvarjati. Ampak nekdo je tukaj nediscipliran in ni strog, veliko otrok ima namreč mobitele s seboj. Torej kdo starši, otroci, Janez…??? Po mojem mnenju starši… Tudi jaz si želim otroka slišati vsak dan, tudi večkrat, ampak če so navodila taka se jih pač držimo. Če bo kaj nujnega nas bodo sigurno poklicali, sem prepričana tudi brez mobitela… Uživajte poletje in imejte se fino…
No takole kar se reda tiča ima Janez čisto prav. Mi sicer ni všeč, da njego sin, ki je celo poletje tam potem sodeluje pri igrah in pobere del nagrad. Tudi pri naših je bilo mraz in so dobili dodatne deke. Mentorji so pa žal druga zgodba in Janez ima prav, da je strog, morda še premalo, ker vseh dejanj mentorjev ne vidi. Glede na to, da smo imeli v taboru 4 otroke in vsakega pri različnem mentorju smo seveda tudi veliko izvedeli in žal so nekateri res neprimerni za delo z otroci, medtem ko so nekateri super. Janez je ok, hrana je dobra. Drugo leto pa bomo preiskusili še kakšen drug tabor.
Kar se reda tiče je vse lepo in prav.Mentorji so pa študenti, in jih namerno take izbere da jih lahko komandira pa se norce z njih dela. Ker pedagoško izobražen mentor se glih mu nebi pustil.Če pa bi imel tak kader v taboru bi bilo pa malo drugače.Samo takih, ki imajo več znanja se on boji, ker so mu konkurenca huda!!!
moj otrok se je včeraj vrnil iz tabora,program dober,, ampak strog,,skoz so bili omenjeni,
tako da je bil pravi prvič in zadnjič.
janez pa je na zaključni predstavitvi najbolj sam sebe hvalil ,,bil je poln sam sebe… oh ,oh
me je pa motilo tudi to, da je njegov sin sodeloval pri tekmovanju in odnesel nagrade..
halo, le kje si še to videl.. imel je celo najlepši zvezek,,HALO..
no izkušnja pa je le bila
program je prilagojen vsem starostim. hvala bogu, da so bili omejeni ves čas-saj ste prijavili otroka da mu nudite varnost, delo v delavnicah, zabavo, sproščen program ki traja od 8 ko pričnemo z aerobiko do 23 ure ko si umijemo zobe in ležemo h počitku.
janez je vesel, ker lahko staršem pove, da ima vseh 180 otrok celih in zdravih, brez praskice!. ko boste VI (ki se še ne upate poimensko izpostaviti) v enem tednu poskrbeli za toliko otrok – se pa oglašajte!
sin sodeluje v delavnicah KER POMAGA mlajšim skupinam. lahko bi se pridružill skupini B (od 10-13 let) pa se raje pridruži skupini C, kjer so otročički stari od 4 – 6!!!!!! in jim pomaga pisati, risati– da je njegov zvezek najlepši smo se odločili skupaj. zvezek se ne ocenjuje samo po lepoti; ves teden se opazuje kako skupina deluje, kako je mentor povezan s skupino, itd. torej – niso samo zvezki v vprašanju.
ŠTUDENTI ali pedagoško izobraženi – ne bodo nikoli imeli izkušenj kot jih imajo tisti KI ŽE DVAJSET LET VODIJO TABOR! pridejo v tabor se zabavat – potem pa vi delajte s takimi…
vsaka čast pavlinovim!!!
v čem je problem? povem kakor jaz vidim to stvar..
vem pa, da ga skoraj da ni človeka, ki bi zmogel tako stvar obvladovati v takem navalu otrok. Že prvi teden, ko so znani termini, se VSE kapacitete zapolnijo. Oh ta slovenska Foušarija… ko bi se le VI (gospod neimenovani) zmogli odpovedati morju, počitku, dopustu, ležernemu dogajanju in počitnicam z družino, da bi raje vzeli pod streho 1800 otrok..
Pozdravljeni starši!
Sem mentor na osmem tednu počitnic mladih. Včeraj sem protestno zapustil tabor zaradi nezaslišanega odnosa do otrok.
1. Otrokom so prepovedani klici staršem, kdor to stori mora klicati na skrivaj. Včeraj dopoldne sem z moijim otrokom na skrivaj klical starše, ker mi je rekel da bi mu bilo lažje če sliši mamo. Ko so se pogovorili je bil otrok pomirjen in mi je dejal, da je seedaj vse uredu in da bo nadaljeval tabor
2. Ob petju pesmi ob ognju, je 5 letnega otroka pičila osa. Logično, da je jokal, z njim smo odšli do Janeza, ki pa je nadrl mentorja in otroka, čes da se z takimi malenkostmi nimamo časa ukvarjati. Nihče ni posrbel za otroka, zanj je pskrbl njegov mentor, ki pnima dostopa do ledu, otroku lahko rečeš samo, “potrpi”.
3. Sam zelo dobro govorim angleško. Na delavnicah sem poskušal otroke nučiti, kar seda veliko. Janez pa se vozi okoli s svjim skuterjem in nas nadira pred otroki v skupini, žali, otroci živijo v taboru v strahu.
3. Dogodek na bazenu. Imeli smo otroka, ki je že od prvega dne pogrešal mamo. Neeprestano je jokal in želel domov. Namesto, da bi poklicali koga od staršev so mu začeli groziti. “Ti boš ostal do sobote”, “Mama te je razvadila, pri nas boš ostal do konca”, ker otrok še ni nehal jokati ga je Štefan(pomočnik Janeza) potegnil za ušesa in ga pred vsemi v zdravilišču Balnea nadrl. Ne samo pred otroki, temveč tudi pred ostalimi obiskovalci. Jaz osebno tega nisem mogel vrjeti.
4. Disko: Situacija ko mi je zavrela kri in sem odšel iz tabora ob 22.30 uri. Otroci so odšli v disko, sam sem stal pred vrati in spuščal otroke not in ven. Dobil sem navodila, da kdor zapusti ddisko NE SME več vanj. Otroci niso smeli ti na WC, ali poo kakšno drugo stvar. Notri je Janez vpil na njih, da če ne bodo plesali gredo ven. Z kolegico mentorico sva se odločila da otrok sama animmirava in so se postavili v vlakec in plesali napesem čukov. V tem času Janeza ni bilo v disku. Ko je prišel noter me je nadrl(pred skupino otrok), kaj delam tukaj, da tega ne smemo pečet… Razložil sem mu da otroke animiramo, da bodo plesali, da bodo imeli fajn in da jim ostale lepa izkušnja tudi iz diska in ne samo njegovo vpitje.
Na samem sem ga poslal saj veste kam in odšel.
5. Otroci so “cukri”. Sam sem imel skupino zelo pridnih, delaavnih otrok, na katere sem se zelo navezal. Hudo mi je da sem jih mogel zapustiti, včeraj sta dve moji punci jokali, ker sem šel. Hudo mi je, ampak sam takega odnosa do otrok in ostali v taboru nisem pričakoval, očitno sem jim gre samo za denar in da navzen vse zgleda lepo.
lp Ben
Pozdravljeni starši!
Sem mentor na osmem tednu počitnic mladih. Včeraj sem protestno zapustil tabor zaradi nezaslišanega odnosa do otrok.
1. Otrokom so prepovedani klici staršem, kdor to stori mora klicati na skrivaj. Včeraj dopoldne sem z moijim otrokom na skrivaj klical starše, ker mi je rekel da bi mu bilo lažje če sliši mamo. Ko so se pogovorili je bil otrok pomirjen in mi je dejal, da je seedaj vse uredu in da bo nadaljeval tabor
2. Ob petju pesmi ob ognju, je 5 letnega otroka pičila osa. Logično, da je jokal, z njim smo odšli do Janeza, ki pa je nadrl mentorja in otroka, čes da se z takimi malenkostmi nimamo časa ukvarjati. Nihče ni posrbel za otroka, zanj je pskrbl njegov mentor, ki pnima dostopa do ledu, otroku lahko rečeš samo, “potrpi”.
3. Sam zelo dobro govorim angleško. Na delavnicah sem poskušal otroke nučiti, kar seda veliko. Janez pa se vozi okoli s svjim skuterjem in nas nadira pred otroki v skupini, žali, otroci živijo v taboru v strahu.
3. Dogodek na bazenu. Imeli smo otroka, ki je že od prvega dne pogrešal mamo. Neeprestano je jokal in želel domov. Namesto, da bi poklicali koga od staršev so mu začeli groziti. “Ti boš ostal do sobote”, “Mama te je razvadila, pri nas boš ostal do konca”, ker otrok še ni nehal jokati ga je Štefan(pomočnik Janeza) potegnil za ušesa in ga pred vsemi v zdravilišču Balnea nadrl. Ne samo pred otroki, temveč tudi pred ostalimi obiskovalci. Jaz osebno tega nisem mogel vrjeti.
4. Disko: Situacija ko mi je zavrela kri in sem odšel iz tabora ob 22.30 uri. Otroci so odšli v disko, sam sem stal pred vrati in spuščal otroke not in ven. Dobil sem navodila, da kdor zapusti ddisko NE SME več vanj. Otroci niso smeli ti na WC, ali poo kakšno drugo stvar. Notri je Janez vpil na njih, da če ne bodo plesali gredo ven. Z kolegico mentorico sva se odločila da otrok sama animmirava in so se postavili v vlakec in plesali napesem čukov. V tem času Janeza ni bilo v disku. Ko je prišel noter me je nadrl(pred skupino otrok), kaj delam tukaj, da tega ne smemo pečet… Razložil sem mu da otroke animiramo, da bodo plesali, da bodo imeli fajn in da jim ostale lepa izkušnja tudi iz diska in ne samo njegovo vpitje.
Na samem sem ga poslal saj veste kam in odšel.
5. Otroci so “cukri”. Sam sem imel skupino zelo pridnih, delaavnih otrok, na katere sem se zelo navezal. Hudo mi je da sem jih mogel zapustiti, včeraj sta dve moji punci jokali, ker sem šel. Hudo mi je, ampak sam takega odnosa do otrok in ostali v taboru nisem pričakoval, očitno sem jim gre samo za denar in da navzen vse zgleda lepo.
lp Ben
Praviloma na pobude forumov pri Mojci ne odgovarjamo. Naši forumi so zadovoljni starši in otroci, ki nam že dvajset let, vsako leto v devettedenskih terminov na počitnice pripeljejo 1600 otrok starih od 4-16 let. Če nebi bilo obojestranskega zadovoljstva staršev in otrok se nebi samo od lani vrnilo več kot 900 otrok. Nekateri otroci iz vseh koncev Slovenije v taboru tudi odrastejo in postanejo naši mentorji. Ti so najboljši. Zagotovo pa med njimi nebi našli Matjaža Berkopca – užaljenega mentorja, ki je dan po odhodu iz tabora, v katerem je preživel 24 ur, (od tega jih je polovico prespal) in o taboru stresel toliko laži na forum. Od vsega je resnica le ta, da je odšel domov, ker si mladi gospod že od prihodu v tabor ni dobro počutil in je iz ure v uro ugotavljal sam pri sebi, da ne bo kos težki mentorski nalogi. Mentorji prostovoljci v našem taboru imajo nadvse zahtevno nalogo, ki res ni za vsakogar in jo zmorejo le tisti, ki so z nami že v naši spomladanski pripravljalni delavnici. Če bi Matjaž prebral precej obsežen elaborat, ki je namenjen vsakemu mentorju posebej in v katerem piše za vsak dan in za vsako minuto programa (v njem se nahaja tudi urnik po katerem do minute natančno redno opravljamo aktivnosti), bi se precej drugače lahko lotil svojega mentorskega začetka. V Mojci dobrega mentorja opazimo v prvih sekundah njegovega dela s skupino, pri Matjažu smo opazili le to, da smo dobili enega otroka več. Njegovi zvezki v ponedeljkovi dopoldanski delavnici, so ostali prazni, brez ene same besede. Ko smo ga povprašali zakaj tako, nam je odgovoril, da »ti otroci o angleščini nimajo pojma« (V njegovi skupini so bili ti otroci stari so od 8 – 13 let). Je pa ponudil svoj mobitel jokajočemu otroku iz druge skupine, katerega mamica se je s taborom že predhodno dogovorila, da mu mobitel vzamemo, pa mu je ponudil svojega, da je ta otrok ponovno močno zajokal, ko je slišal mamo. Njegove napake so se stopnjevale skozi cel dan. Zvečer je dobil nalogo, da bi pazil vstope in izhode v taborno diskoteko, pa se je kmalu znašel med plesalci, namesto da bi opravljal nalogo, ki mu je bila dodeljena. Ker te naloge ni želel opravljati, je sprožil zunaj diskoteke val nasilja, brutalnega obnašanja, razbijanja žlebov našega tabornega hotela, napadal mentorje in jim pripovedoval lažne zgodbe in na koncu te poti s potovalko, odšel proti izhodu. Vsi smo si oddahnili in že zjutraj nas je čakala sveža nova mentorica vsa vesela in navdušena Teja Pirh iz Straže. Tako je bil Matjaž prvi in edini mentor, ki je v letošnjem letu zapustil tabor. Več kot polovica mentorjev se je vrnila iz lanskega leta. Za primer: Miša Hrabra iz Velenja je celo vzela dopust v službi, da je lahko prišla v naš tabor za mentorico. Druženje otrok iz vse Slovenije ji je postalo del življenja, saj je tudi sama v taboru začela kot počitnikar. Res ni lahko biti mentor v Mojci, saj so z otroci od 7. do 23. ure zvečer. Potem pa nič žururianja ali česa drugega samo spanje. Ni alkohola, ni cigaret, ni drugih substanc. Zelo lepo pa je biti nas počitnikar, saj imajo otroci organiziran tudi prosti čas, ki ga sicer ni veliko. Na dan se zgodi več kot 70 različnih stvari. Dnevno na naši spletni strani objavimo več kot 100 različnih fotografij, kjer lahko vsi vidimo vesele in zadovoljne obraze počitnikarjev. Domov dobijo tudi dve ure in pol dolg film posnet v taboru, za vsak termin posebej, kjer ni bilo do sedaj še nikoli slišati nobenega kričanja, le radostne vzklike otrok in njihovih mentorjev in tako imajo počitnikarji in njihovi starši možnost videti vse, kar se tukaj v tednu dni naučijo – tega pa ni malo. Žal je forum največkrat prostor za sprehajanje tistih, ki v vsaki stvari vidijo samo slabe stvari, teh je med Slovenci vedno več.
LP.
Zdravo!
Sam ne mislim prati umazanega perila na tem forumu, vendar moram replicirati na kup neumnosti, ki ste jih zapisali.
Prvo kot prvo, ime mi je Matevž. Za “odgovornega” delovodjo bi to lahko vedeli.
Sam lahko vsako svojo trditev podkrepim z dokazom in pričami, vi žal ne.
1. Zvezek otrok ni mogel biti prazen, ker smo dve uri delali angleščino. V vsakem zvezku so na prvi strani vsakega otroka (razen najmlajše, ki še ni znala dobro pisati) napisane sledeče besede:
castle -grad, stone-kamen, wood-les, century-stoletje, in s temi besedami povezani stavki. Popisali smo celo stran, vsakega otrokovega zvezka-kot dogovorjeno.
Na naslednji strani v zvezku(ki ste ga nedvomno pogledali) ima vsak otrok moje skupine narisan svoj grb in nad grbom napisano sledeče: “coat of arms” (kar angleško pomeni grb). Če ne bi ničesar delali v zvezek, kako bi potem lahko izbrali grb skupine,ki visi na stenčasu v taboru?
2. Glede posojenega telefona. Kako lahko trdite kaj se je zgodilo če vas sploh ni bilo zraven? Ja Janez, otroci se bojijo stika s starši pred vami. Žalostno. Otrok je imel svoj telefon, lahko vam ga celo opišem ( bil je modernejši telefon z dotikom na zaslon z rdečo obrobo ob ekranu). Sam je iz svojega telefona poklical mamo, kar lahko potrdi ona (ker ima zabeležen klic iz njegove številke in ne moje), mama je otroka pomirila in skupaj smo nato ob alarmu šli na zbirno mesto.
3. Pri vašem opisu diska pa oprostite, ste šli predaleč. Res mi je bila dodeljena vloga pri vratih, vendar ob vašem vpitju na otroke, češ “nehali bomo plesati, če se ne boste zabavali” sem kot mentor začutil da se otroke lahko animira. Postavili smo se v vlakec in plesali – skoraj VSi, prej NOBEDEN. Če vam gre za zabavo bi lahko za tistih 15minut pri vratih postavili tudi koga drugega. Gre pa vam za komando, za nadvlado nad vsakim, ki dela v korist otrok in ne v korist denarja.
Da sem sprožil val nasilja? Kakšnega? Sramota, da se spuščate na takšen nivo. Po disku sem vam povedal, kar vam gre in odšel. Odščli pa bi še mnogi, če nebi imeli okoli 120 evrov pred očmi kolikor znaša plačilo mentorju. Osebno nebi delal v takem okolju, s takim odnosom do otrok tudi za večji denar.
4. Elaborat sem prebral večkrat, dobili smo ga na mail dva dni pred taborom, doma sem ga sprintal in prebral. Točno sem vedel kaj je treba podati otrokom, vi pa ne! Zato pride do časovnih stisk.
Da sem trdil, da otroci ne znajo angleško? To sem vam rekel ob situaciji, ko ste od mene zahtevali, da se z otroci pogovarjamo 30 minut. Pa še takrat sem vam dejal (za pričo je bila zraven vaša žena in sin), da otroci ne znajo dovolj angleško – zato smo se v angleščini samo predstavili in nato šli obravnavat predpisano snov.
5. Ne trdim, nisem bil popoln mentor, marsikdo je bil boljši od mene, vendar sem pa eden redkih, ki je javno opozoril na napake in sramotne stvari, ki se dogajajo v taboru.
Čestitke ob 20.letnici, 40000 otrok je že obiskalo tabor ( tudi sam sem bil med njimi ), odšlo jih je po vaših podatkih samo 10, koliko drugih jih pa ni smelo odditi zaradi vaše zgrešene politike pa je drugo vprašanje?
Lep pozdrav MATEVŽ Berkopec
Zelo rada prebiram starševski čvek in že dopoldne sem zasledila članek od benetta, kjer opisuje stanje v Taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah. Rekla bi, da je vse to res, kar se dogaja ali celo je stanje še veliko slabše, le razve se ne veliko. Zelo verjamem, da se vsi mentorji trudijo v korist otrok, vendar je rezultat lahko dober le ob podpori vodstva, kar pa gospod Pavlin ne zna oziroma ne zmore, glede na njegov velik EGO. Velikokrat sem bila z mojimi otroki prisotna na raznih prireditvah, kjer je bil organizator gospod Pavlin, pa niti enkrat nisem od njega slišala ene prijazne besede, razen kričanja in nerganja. In sigurno se tako obnaša tudi na Taboru.
Vodstvo “Mojce” razmislite!!!
LP
Marjeta
PA VI DELAJTE KOT PROSTOVOLJEC IN ORGANIZIRAJTE TOLIKO PRIREDITEV NA LETO, NASMEJITE 1800 OTROK, SE SPUSTITE V TO, DA BOSTE VAROVALI 4 LETA STARE OTROČIČKE, KI VAM JIH BI ZAUPALI STARŠI, SPRAVITE V DOBRO VOLJO DOLENJSKE OTROKE OSMIH OBČIN, KO JIH OBDARI DEDEK MRAZ S SKIROJEM, IN ŠE BI LAHKO NAŠTEVALI.. KER TEMU NIKOLI NE BO KONCA. ČE NEBI BIL DOBER ORGANIZATOR, KI BI VSE TO ZMOGEL – BI BIL NAJBRŽ TAK KOT VI. NEKATERI TAKA DELA PAČ OPRAVLJAJO S SRCEM IN ZADOVOLJSTVOM.
@SašaO
* Če bi Upravnik več dajal na osebje in ne grebel vsega honorarja zase (družina nosi najboljše znamke, imajo 20 000 € drage avtomobile), zato to počne in to mu je v zadovoljstvo. Oni še P niso od prostovoljca, samo skrivajo se za besedo PROSTOVOLJEC
Čisto tako… Glede očitkov da gospod Pavlin “grebe” ves honorar zase.. Na slo1 je bilo pri reportaži objavljeno da počitnice v taboru stanejo 140€ za enega otroka, ki je v taboru 7 dni. Od tega predstavlja okoli polovico zneska strošek za hrano (zajtrk, kosilo, malica, večerja, s tem da imajo neomejeno možnost pitja več vrst sokov). Potem pa še prištejte stroške kot so taborni bazen, voda, elektrika, trampolin, zavarovanje, vsakoletna obnova in popravilo tabora, skiroji, kolesa, loki, spletna stran, kanuji, šotori, majice, slike, DVD-ji……………. Glede na to, da celotna družina živi za tabor in je to njihov način življenja (poletnih dopustov in zimskih smučanj pri taki zadevi ni) in da za organizacijo tovrstenga tabora porabiš takorekoč celo leto + da skoraj pol leta dobesedno živijo v taboru in delajo po minimalno 16h na dan, se mi zdita omenjen avtomobil za 20.000€ in najboljše znamke(sicer ne vem od kdaj Nike in Addidas spadata pod le te) banalna stvar. Pa še to…od kdaj avtomobili Francoskih proizvajalcev spadajo pod nadstandard in nevem kakšen luksuz? Lepo vas prosim… Pa ne pozabite, da gospodu Pavlinu pripada pokojnina in da se s taborom kot družina ukvarjajo že 20let. Vse kaže na to, da se jim pa le ne gre zgolj za denar, ali ne?
Vsa čast, da obstajajo ljudje kot je Janez, da vstrajajo toliko časa pri delu z otroci in jih delajo srečne. Lahko da pride pri najmlajših do joka in pogrešanja mamic. Vendar to je riziko, katerega se morajo zavedati tudi starši. Saj poznajo svoje otroke in njihove reakcije…Pa tudi takim otrokom ne škodi, da se jih za teden dni vzame iz “vate”. Kar se pa tiče klicev domov in jokanja po telefonih, ker pogrešajo starše – še ne dolgo nazaj mobilnih telefonov sploh nismo imeli, pa smo ravno tako usi preživeli in normalno odrastli.
Osebno z Janezom nisem imel konfliktov, in tudi ostali mentorji in delavci mi niso tarnali. Da pa koga kdaj ošteje in pove, da dela narobe, se mi pa zdi pravilno (glede na to, da je odgovoren za 1600 otrok letno). In pri takem pritisku na vodjo, kot je v taboru-v katerem je naenkrat 180 otrok starih od 4 do 16 let, je normalno, da navodila “padajo” hitro in odrezavo – tako se ne izgublja nepotrebnega časa. Brez reda in discipline bi pri takem številu tako majhnih otrok nastal kaos. Če pa koga piči osa(kot sem zasledil zgoraj) in če otrok nima alergije(na kar bi prej opozorili starši in priložili tablete) pa res ni noben baubau.
Kar se tiče skupin in mentorstva tudi ni težav, saj na 11/12 otrok pazi in se z njimi ukvarja 24h en mentor. Za primerjavo: na maturantskem izletu, ki je konec 3. letnika srednje šole pa pazi 54(en avtobs) pijanih otrok prav tako en vodič – in to na skoraj drugem koncu sveta. Zanimivo ne?
Pa dragi mentorji…dobite neprecenljive izkušnje, certifikat o opravljenem delu(kar vam lahko kasneje pomaga pri iskanju službe), prenočišče, polni penzion(hrano) in na koncu še honorar. S tem da pridete delat v tabor po lastni volji, ker radi delate z otroci. Ne bit taki mehkužci, če vas kdo opozori na nepravilnost…tudi če se vam zdi nepravično. Tam ste zaradi otrok in ne da boste vihali nosove, če vas kdo koordinira. Pa ne obsojajte in ne blatite javno tabora zaradi individualnih in osebnih težav.
@ objektivni opazovalec
Mislim, da v mojem sporočilu nisem kritiziral tabora kot takega, vednar odnos upravitelja do vseh ostalih.
Tudi ne zanima me kam gre denar, kdo se vozi s kakšnim avtom, kaj ima oblečeno.
Moj namen je bil opozoriti na čudne stvari, ki se dogajajo v taboru. Imam tudi izkušnje z delom na debelem rtiču, kjer se tudi pazi otroke, ki so neprestano ob vodi, pa je odnos do mentorjev in osebja vsaj človeški.
Se popolnoma strinjam z vami, da je treba vzpostaviti avtoriteto nad otroki in jih za nepravilnosti ošteti, vendar zato obstaja način. Če pod “ošteti” pomeni nadreti otroka in mentorja hkrati, češ otrok je razvajen, mentor pa je zaradi napake nima pojma, se človek vpraša, kako bo kazen vplivala na otroka.
Tudi glede pika. Pik ose boli, zelo boli. Če vas je že kdaj pičila osa to gotovo veste. In najmanj kar bi kot mentor pričakoval je, da če osa piči otroka, da se mu vsaj ponudi led ali oskrba, ne pa da se stvar označi kot malenkost s katero se ni vredno ukvarjati.
Tudi ko Janez v zimskem času organizira maškarado je prisotno dretje in vpitje na otroke iz vseh front, kar pred njihovimi starši.
Zato je praviloma v taboru zelo malo otrok iz Dolenjske ( v terminu, v katerem sem deloval jih je bilo od 190 otrok le štirje iz Dolenjske)
Moj namen je bil opozoriti na stvari, ki se dogajajo v taboru. Žal sem med mentorji javno ostal sam, vendar verjemite da znotraj tabora med mentorji vre.
Res je, dobimo izkušnje in certifikat in smo tam, ker imamo radi otroke. Če jih ne bi imel rad, bi se izognil delu na taboru že prej. Je pa stvar šla tako daleč, da če mentorji na koncu ne bi dobili 120 evrov, kolikor znaša plačilo, ne bi bilo nikogar na taboru. Pa ne zato, ker ne bi imeli radi otrok (mnogi mentorji smo prostovoljci tudi na drugih področjih), vendar zaradi nenehnega šikaniranja.
Tudi pomočnik Janeza je človek, ki mu je sodišče naložilo družbeno-koristno delo.
Še vedno pa se odločijo starši ali bodo vpisali otroka ali ne. Večinoma so otroci zadovoljni, ker se jim nenehno nekaj dogaja, imajo mnogo delavnic, mnogo je na taboru dobrega, vendar če je pa cilj, da se dela na tak način, kjer ni normalnega odnosa otrok-odrasel, se pa smisel izgubi. Mar ne?
lp Matevž
Bennet, moje pismo ni bilo namenjeno vam osebno ampak sem pisal na splošno, za vse čez kar so se obiskovalci foruma pritoževali. Vaš osebni odnos z gospodom Janezom me ne zanima.
Še kmečka računica za tiste mentorje, ki mislijo da so plačani premalo:
PRIMER: delaš v podjetju 8h na dan za 4€ na uro 5 dni v tednu.
Zaslužek na dan: 32€ x 5dni = 160€
Tedenski stroški: jutranja kavica 1€ x 5dni = 5€
malica med delo 4€ x 5dni = 20€
popoldanska pijača s prijatelji 2€ x 5dni = 10€
+ če kadite še cigareti (kateri so v Taboru Mojca STROGO PREPOVEDANI)
Realni tedenski zaslužek: 125€ (brez cigaret)
V Taboru Mojca so mentorji plačani od 120€ do 160€ (podatki 100% držijo), brez kakršnih koli stroškov.
Forum je zaprt za komentiranje.