svakinje – za tiste, ki se ne razumete z njimi
Če bi bila v situaciji, da nekoga tako ne maram, da se ne morem 3x na leto udeležiti družinskih rečanj, zaradi neke osebe, bi se globoko zamislila nad sabo!
Ne, nisem popolna in ni mi vsak všeč, tudi nisem neka dobra duša, ki je pa z vsakim bratska, ampak postavim se pa tako, da lahko preživim nekaj ur z vsakim in si ne dovolim, da mi nekdo pokvari dan, kaj šele, da v meni zbuja občutke sovraštva!
Ignoriram jo že 30 let. Mož želi, da je ne. Želi, da jo sprejmem. Zdaj je šel tako daleč, da je on začel ignorirati mojo sestro, čeprav je moja sestra zlat človek, nikoli mu ni naredila nič slabega, rada ga ima in zelo ga spoštuje. Mene njegova sestra ne spoštuje, ignorira me od prve sekunde in jaz sem samo odreagirala na njeno nesprejemanje.
Ne vem zakaj bi partner naj karkoli komentiral ali celo ZAHTEVAL od mene, tudi če se ne bi razumela z njo? Ko so bila nesoglasja dva rešile same, čeprav je hotela nekaj lapat preko mojega partnerja pa sem ji v faco povedala na čem je stvar in da nisem v osnovni šoli, da bi rabila odvetnika. Sma se zmenili in to je to. Partner je rekel da ne bo noben posrednik in naj se sami zmenimo. Zahtevat od mene pa nima kaj. Če mi ni do tega da grem na obisk pač ne bom šla. Lahko izrazi svoje mnenje, zahteve pa pač ne. Me tudi zanima kako bi to izgledalo, bi me na silo umil, preoblekel in nesel v avto da grem zraven na obisk?? Ne vem si ne predstavljam da odrasla oseba nekaj ZAHTEVA od druge odrasle osebe. Mislim halo? Ti se pa sama z njo zmeni kaj in kako, možu pa reči naj se ne vmešava v vajin odnos in pika. Problema ne vidim če ste vsi vpleteni odrasli. Če se obnašate kot otroci pa se zna zakomplicirat ja.
Jaz se ne razumem oziroma, ne vem niti, kaj to pomeni “se ne razumeti”. Pač mi ni, nimava nič skupnega, pogledi na karkoli so si v celoti različni, nimava se o čem pogovarjat, ker ona bi se pogovarjala le o X, jaz se pa ravno o X nikoli ne pogovarjam, ker me to izčrpuje npr. Vem tudi, da me ne mara, a to me ne moti. jaz do nje ne čutim v bistvu nič.
Mož? Ja, presrečen zaradi tega ni. Me pa ne sili v nič, pa jaz njega tudi ne. Ne pričakuje od mene, da se udeležujem nekih srečanj in praznovanj, kjer bi trpela muke isusove, ravno tako jaz od njega tega ne pričakujem, ker končno je to povsem skregano z ljubeznijo. Če pa bi in bi se zaradi tega kar želel ločit … bi ga pa prehitela, ker bi bil to znak, da me sploh nima rad.
jaz pa organsko ne prenesem zeta moje starejše hčere. tip mi je tako odvraten, da ni šans, da ga spustim v svojo hišo. če mi bo hči kdaj postavila ultimat ali se bom skulirala ali pa tudi ona ne bo več prišla na obisk domov, bom tudi na to pristala. tip je res totalna katastrofa v vseh pogledih, moja hči pa je z njim zaradi čustvenih izsiljevanj z njegove strani.
Ne vem, če se da vsako situacijo poenostavit z: “Pa saj nisem v OŠ in stara 13let”. Ko je svakinja namerno izkoriščevalska , pa je možu čisto logično, da je njegova sestra vendar utrujena in bo zato rade volje posedela pri moji polni mizi, kaj je to vendar takega, saj njim je lepo, ko so skupaj – seveda, da jih jaz strežem. Pa kaj je takega, če pride na obisk svakinja z družino vsako nedeljo in vsak praznik, saj mi bi tako ali tako ostali doma na nedeljo – obiski in druženje z zlahto je ja najpomembnejše!
Kako si lahko sploh predstavljam praznike brez njih, saj so vendar oni tako radi pri nas! Ko pa govorimo o tem, da bi pa mi šli k njim, takrat je pa seveda druga pesem: oni niso “za take ceremonije” in zato ne praznujejo ničesar. Pa kaj bi se tiščali v njihovem stanovanju, če lahko svakinja samo “zapre vrata” in ji ne bo nihče umazal – pa je naše stanovanje ja ali ne za 4 kvadrate večje, tako da se v stanovanju tisčimo kakorkoli!
Moj mož tudi organsko ne prenaša moje svakinje in obratno tudi ona njega ne. Če se le da, se je izogne na daleč, tiste 3-5 x na leto se pa pač potrudi, se pogovarja s kom drugim. Ona enako. Mene ta njun odnos zelo muči, ker imata napake oba, pa jih ne vidita, če pa prav pomislim sta si po karakterju celo podobna, mogoče je pa to problem.
res se je za vprašat kakšen človek si, da nisi sposoben imeti en normalen odnos z sorodniki. ne pišem, da morate biti prijatelji, ker z nekom se ujameš in si si dober, z nekom pač ne, ampak, da se z nekom tako zapneš, da nisi sposoben ene normalne komunikacije in veš, da je to žlahta…ja ljubi bog, kakšni ljudje le ste to??
Poznam primere, ko jih je velika večina pač enostavno fofšljiva na sorodnike, njihove uspehe, mogoče ima lepšo postavo, je bolj pametna, krasno življenje, največkrat je sranje zaradi takega, brez smisla…ampak ženske smo itak sebi najhujše sovražnice…povsod v družinah kjer je špetir je to največkrat zaradi žensk, moški se med seboj razumejo, babe so pa kure in delajo zdrahe…ne, ne boš šel spet ti pomagat, kar naj gre un, a greš že spet ti peljat mamo, zakaj jo ne sestra, a una pa kavč pegla…brez veze, resno!!! take bedarije, da se res vprašam kje imajo taki ljudje smisel življenja…in v to vlečejo nato svoje otroke, v take odnose…otroci opazujejo, vse slišijo, čutijo in seveda odraščajo v vzorec staršev in bodo take zgdbe nadaljevali…škoda neizmerna!
Mislim, da se svakinje med seboj ne razumejo zato, ker je velikokrat med njimi neka nevoščljivost, neko tekmovanje, katera je lepša, katera je uspešnejša, katera je bolj sposobna, katera je boljša gospodinja, boljša mati, skratka…
To je otročje in neumno. Vsak je človek zase, vsak je uspešen zase. Kregati in sovražiti se je nekaj najbolj neumnega na svetu. Življenje je prekratko in prehitro mine, da bi si ga človek zapravljal s sovraštvom in mržnjo. Če se že nimaš rad in če nimaš nekaj skupnega, imej vsaj nek korekten odnos (kako je, kakšno je vreme, ste zdravi…).
druga lekcija ti je lepo napisala!!! obe imata razlog da se ne marata. ja kam pa bi prišli če bi se vsi marali?? je že neki na njej v njenem govoru na kar si ti alergična in obratno. glih nista zreli najbolj vidve ali pa samo ena od vaju. težko rečt , ker bi moral slišat še drugo stran. je pa tako a ne, kar sme jaz videl v sluzbi kjer nas je bilo skoz vsaj 40 skupi, da so ljduje otročji. nimajo izdelanih norm. so zakompleksani in pač reagirajo kto so jih naucili doma ali so se naucili v laifu. in najhuje je da t ogovorim o odraslin ljudeh. tak leta od 25 do 45. z ljudmi je najtežje.vprašaj možeka zakaj te ona ne mara! naj mu pove. sicer pa če jo že 30 let ignoriraš ej. to je za nekoga celi lajf. si kr revica ti. rabiš mau kako seanso pri kakem dohtarju.
Ljudje so različni!
Moja svakinja, to je žena od brata je super ženska in se z njo super zastopiva, ne družimo se sicer non-stop ampak kadarkoli se je super. Celo par dopstov smo že preživeli skupaj in ni bilo nobenih konfliktov. Po vsekem dopustu dva večji frendici!
Tudi drugače nikoli v žviljenju, do 23 leta, ko sem se poročila, nisem bila v konfliktu z nobeno sošolko ali kaj podobnega…potem pa sem srečala svojo svakinjo, sestro od moža – tudi k njej sem pristopila prijateljsko , naletela pa na največjo kačo u lajfu..skoz je zganjala nskončno ljubosumje, spletke in piusarije…moj možek, njen bratec pa je plesal po njenih taktih…no sedaj sta oba ex 🙂 ampak ni rečeno, da se jaz ne razumem s svakinjami, kapiši? In tud moj ex je od mene dobesedno zahteval, da jo “prenašam”…pa ko bi bilo 3x letno ne bi bil problem ampak je stalno vdirala v našo familijo in si prisvajala svojega brata kot da ji je partner (očitno je v svoji partnerski vezi tolk sfrustrirana, da ji nekaj manjka, čeprav ima “zlatega” moža, ki doma vse kuha,. pospravlja pa še froce porihta!) pa moje otroke ob tem,d a ji kljub temu,d a je pedagoška delavka ni ratalo svojim posvetit toliko časa, da ne bi bili označeni v OŠ kot “vzgojno zanemarjeni otroci”!!!!
Avtorica – ostro se postavi in povej možu, da se z njo pač ne boste družili. Pika. Sorodniki so včasih le za najnujnejše druženje ob kakšnih pogrebih, porokah in obletnicah, prijatleje pa si zberemo sami, mar ne!?
Moja svakinja je čisto drug tip kot jaz. Je popolna mati, gospodinja, pa se kljub temu razumeva in sprejemava saj imava obe skupno točko to je moj mož oz njen brat. Na kraj pameti mi ne pride, da ne bi sprejela njegovo žlahto pa bilo kakšna je. Da pa v 30 letih nista našli skupnega jezika pa škoda vsakih besed.
Forum je zaprt za komentiranje.