splav
To pa je skrajno samovšečno razmišljanje, draga Jožica! A zato, da bi se ti bolje počutila, bi raje umorila otroka?! Dobro veš, da se posvojenim otrokom načeloma še bolje godi, zato mislim, da ti pride prav vsak izgovor.
Ja, seveda je tu obsojanje okolice. Saj, naredi splav, pa ne bo nihče vedel in ti boš imela zato mirno vest??? Kje je tvoja morala?
ja naj še jaz dodam nekaj na to temo,
vsak naj poskrbi za sebe in dela, kakor mu paše, jaz sem imela en splav, dostikrat pomislim na to ampak takrat enostavno ni šlo drugače, ker moji starši niso niti sprejemali mojega fanta.
Danes imam enega otroka in sedaj mi je malo lažje, je pa res ne obsojam žensk, ki naredijo splav zato ker je ful šok, če nisi pripravljen in če niste bile v takšnih situacijah potem ne morete o tem govorit in nas obsojat za nekaj kar smo naredile, če bi to bilo tako grozno, potem to zakonsko ne bi bilo dovoljeno.
IN KOLIKO OTROK BI KONČALO V SMETEH IN KOLIKO MLADIH PUNC, BI NAREDILO SAMOMOR, ČE NE BI BILO REŠITVE?
O zaščiti pa tako, po toči zvonit je prepozno!
Iza in podobno misleči,
še enkrat se moram oglasit. Pa kakšne besede so to: zaželjen otrok ali splav???? Pa jaz ne morem verjet….
Ne me narobe razumet… nisem proti splavu v izrednih razmerah… zdravstveno, pri posilstvu… pa še kakšen primer ko res ne gre…
Ampak zaboga ljudje, otrok vendar ne pade iz neba. Zjutraj se zbudiš in rečeš: Joj, noseča sem, kako….. pa saj otrok ni zaželjen…
V posteljo gre večina žensk zavestno in vsaka ve, da lahko zanosi. na njej je, ali se bo zaščitila ali ne. Če je pametna se bo, če je nespametna si bo najbrž rekla: Saj niso tisti dnevi, saj od enkrat pa ja ne bom noseča, saj meni se to ne more zgoditi…
In prosim vas, poglejte na GK koliko splavov se opravi tedensko, mislim na tiste splave ki so resnično nepotrebni… To vem, ker mi je povedal moj doktor…
Na bruhanje mi gre takšno mišljenje…. in sori punce in fantje… zares ne razumem…
Brina
Nobody, Jožica, Ena*, 23?,….bravo!
Tiste, ki nikoli niste bile v situaciji, da bi bile nepričakovano in nezaželjeno noseče, NE MORETE soditi!
BRINA pravi: pa jaz ne morem verjet…otrok vendar ne pade z neba…
Nekaterim PADE! Nekatere smo pač PLODNE! IN zanosimo kljub kondomu, kljub temu, da pazimo, kljub temu, da smo prepričane, da se to ne more zgoditi…
Velikokrat sem razmišljala o temu, da to ni pravično…do tistih, ki čakajo tisti dve modri črtici (ki v meni in ostalih plodnih ženskah povzročajo grozo)…čutila sem z njimi, si predstavljala, kako je to, če ne moreš imeti otrok, se vživljala v njihovo kožo, upala z njimi,….
Do zdaj! Do tega trenutka, ko tu berem, kako so te ženske brez vsakega čuta do sočloveka, brez vsake zmožnosti vživljanja v nesrečo sočloveka, brez usmiljenja, brez sočutja, polne obsojanja in sojenja, polne gneva,…
Sprašujemse, ali ni morda narava poskrbela, da taki ljudje ne morejo imeti otrok?
Ah, ne razumeš! Strinjam se s tabo! Očitno sem totalno nerazumljivo napisala. Bila sem že v situaciji, ko sem se morala ločiti od bitja, ki je rastlo v meni. Morala sem mu odrečti tisto toplo zavetje v mojem telesu. MORALA! Pa če kdo misli, da je to lahko, naj tako misli in naj obsoja.
In če kdo misli, da to ne pusti posledic…in tudi, če katera reče, da ji ni žal, da je to naredila, jo razumem. Ni ji žal, ker je pač to bila takrat edina možna odločitev. In s tem moraš potem živeti. Poti nazaj ni.
In če že imaš otroke in si se že odločila, da jih ne boš več imela, in potem zanosiš…in tudi to se zgodi, pa če se še s partnerjem ne razumeš več, kot si se,….pa še in še je teh razlogov….potem je prav, da obstaja ta možnosti.
Če imajo ženske, ki ne morejo zanositi, plačane poskuse umetne oploditve, potem ne vem, zakaj bi morale tiste, ki so v stiski in so se pač odločile za splav, in ponavljam, to je ena najtežjih odločitev, plačati….komu na čast???!!! Da bi imele še dodatno stisko? Da se jih (nas)kaznuje? Ne sodi, da ne boš sojen, je rekel Tolstoj. Pomislite kdaj na to!
Kako so te ženske brez vsakega čuta do sočloveka, brez vsake zmožnosti vživljanja v nesrečo sočloveka, brez usmiljenja, brez sočutja, polne obsojanja in sojenja, polne gneva,…
Kaj te ni sram takega pisanja,da nimamo sočutja in usmiljenja do vas ali imaš ti sočutje do življenja oz.otroka,ki raste v tebi,je tvoje krvi? Imaš usmiljenje,se vživiš v usodo majhnega človečka,ki raste ti pa ga “ubiješ”.
Vedno manj me moti splav sam po sebi,me pa resnično motijo izjave in razmišljanja nekaterih osebkov.
matejas in brina, ponavljata se. mislim, da smo vsi dojeli, kaj hočeta povedati. brezizhoda, se strinjam s tabo, lepo si to napisala. brina, oprosti, žal mi je da ne moreš imeti otrok, ampak to še ne pomeni, da če ti trpiš, morajo še druge. žal mi je zate, ker si tako ozkogledna, da obtožuješ ljudi, ki jih ne poznaš.
matejas, tebe bi dala pa v skupino tistih ljudi, ki pa niso samo ozkogledni, ampak zelo primitivni. v ameriki so taki verski skrajneži, ki požigajo klinike za splave in ubijajo ginekologe (mimogrede, to za njih ni umor). ali ti pašeš zraven??? pomoje.
žal mi je za take ljudi. zakaj? zato, ker taki primitivneži potem vzgajajo otroke tako, da še oni postanejo nestrpni do drugače mislečih. ali ni slovenija že dovolj nestrpna država???
pa še nekaj, zaradi takih, kot ste ve (brina, matejas, mateja, pancy, groza…) so vojne na svetu. ker ste sposobne pogledati samo pet centimetrov naprej in niste sposobne sprejeti drugače mislečih. ŽALOSTNO, da v 21. stoletju obstajajo še taki ljudje…
na žalost sem, ja kaj naj rečem?!?
žalostno….moram reči, da sem tudi jaz prizadeta…
Brina ne sekiraj se, me vemo kaj prestajamo in kako bomo sprejemale in vzgajale naše otročke.
sem si že tolikokrat rekla, da ne bom več niti brala tega foruma, ker je čisto mimo….
raje presedlajva na bolj prijazen forum:))
Tudi moja mama je imela nesrečno življenje,tudi ona je morala splaviti ali pa na svet spravljati nezaželene otroke.Eden med njimi sem bila jaz,ker sem se takrat tako inteligentno borila,da sem bila živa,čeprav je kar 3x krvavela.Potem,ko je minilo tri mesece nosečnosti,pač ni mogla več splaviti.Ampak bilo me je groza,ko je tako splavljala in je o tem govorila,najbrž si je tako lajšala bolno dušo.Bila je skrbna in ljubeča,čeprav ni bilo vse popolno in jaz sem zelo vesela,da živim,pa čeprav sem imela večkrat padce,kakor vzpone.In sem sklenila,da nikoli ne bom naredila splava.Vendar v reku,da se zarečenega največ naje,sem bila v preizkušnji,kaj bom naredila,če bom noseča,pa k sreči takrat nisem bila.Ko sem rodila tretjega otroka dokaj hitro in brez šivov,sem bila skupaj v sobi z eno bogato gospo,ki dolgo ni in ni mogla zanosit,zdravljenje je bilo prava muka,ko pa ji je to uspelo,je bila muka nosečnost in porod,ki je zelo bolel,čeprav so ji že takrat nudili vodno masažo za zmanjšanje bolečin,pa še šive je imela..Pa je ne bi zdaj blatila,saj verjamem,da jo je bolelo,vendar dala mi je neverjetno izjavo:da bi tiste,ki smo plodne in z lahkoto rodimo,morale nositi in roditi otroke še za njih. Ji je bilo potem žal nosečnosti in poroda,bi se rajši odločila za posvojitev?Je imela potem otroka za ljubezen ali za imidž materialno urejenega življenja?A taka lahko sodi o ženskah s splavi?
Ko pa sem bila pred petnajstimi leti tretjič na abraziji zaradi nenehnih krvavitev,sem pa doživela šok,ko sem bila skupaj s tistimi,ki so delale splav.V dveh dnevih se jih je samo v moji sobi zvrstilo osem,saj jih večina dela brez narkoze,medtem,ko so otroci v vrtcih in šolah,možje pa v službah.Tako grejo še isti dan domov,kjer njihovi svojci ne vejo,kaj se je z njimi dogajalo.Jezna sem bila na vse skupaj,vendar sem z ženskami sočustvovala in razmišljala,kako mora biti hudo za njih,v kakšnih groznih razmerah morajo živeti vsega hudega vajene.In ni mi bilo všeč,da se na ta način ureja števila rojstev,vendar sem pa že takrat prišla do nekega rezultata.Ženske se premalo cenimo in smo premalo osveščene,zato dopuščamo,da se to z nami dogaja.Drugače bi skočile v luft in so potrudile za spremembe in boljše,kvalitetnejše življenje,kakorkoli bi to lahko storile za izboljšanje razmer.Ker pa menim,da se s splavi ne moramo potrjevati o pravici odločanja,kaj se dogaja z našim telesom.Ker je to poseg v zdravo telo,ki se pripravlja na rast in razvoj novega otročička.In pušča tak poseg močne telesne in duševne muke,pa če to potlačimo,ali pa ne.Zaradi vsega tega,kar sem napisala,želim,da se ženske med sabo ne obsojamo,bodimo strpne in imejmo razumevanje za vsakega.Jaz ga imam,čprev sem proti splavu.
Lep pozdrav
Alenka
Morem rečt da me je danes ko sem brala vaše poste dobesedno šokiralo, da se v letu 2004 ljudje obnašajo do soljudi tako kot se določene osebe na tem foromu. Poznam ženske ki se več kot 10 let trudijo da bi imele otroka, z vsemi mogočimi stvaremi (ometna oploditev, posvojitev,….) in kljub temu ne obsojajo drugih žensk ki pa so naredile splav.
Nevem zakaj bi nekdo moral imeti otroka kljub temu da ga ne more imeti (iz vinančnih, fizičnih… razlogov) ali ne želi. To ali bodo ženske naredile splav ali ne pa nima nobeden pravice odločati če ni v koži ženske ki mora odločitev sprejeti.
Za vse tiste ki ne morete imeti otrok pa upam in vam želim da se vam bo uresničila želja po otroku.
jaz sem splavila pri 18, ker sem bila skoraj 2 leti spolno zlorabljana(od 16. do 18. leta). Ta moški je bil poročen in sem morala molčati, da imam kaj z njim(bila sem mladoletna), a kljub temu se je v šoli zvedelo(prvič sem morala k psihologinji, drugič pa bi morala k socialni službi, samo sem odklonila, ker sem se bala). Nato sem zanosila ter mu pojasnila, da sem noseča. On ni hotel slišati za otroka, jaz sem s težkim srcem šla delat splav. Še sedaj razmišljam, kaj bi bilo, če bi otroka kljub temu obdržala… Vendar imam doma zelo staromodne starše, za katere je to tabu tema in še sedaj ne vedo o tem nič , ker bi mi očitali to napako celo življenje… Upam, da bom kdaj zanosila s človekom, katerim se bom razumela… Imam še upanje, ker se moj najboljši prijatelj zanima zame(mislim, da je zaljubljen vame) in bi rad v prihodnosti imel otroke(z mano seveda). Glede moraliziranja pa tole: Vse je v glavah, tudi predsodki. Če komu paše delat splav, ga naj dela, če pa komu ne paše, ga pa naj ne dela. Samo najbolj uboge so tiste ženske, ki ne vedo, kaj bi storile, če se znajdejo v situaciji, da nepričakovano zanosijo in ne vedo, če bi šle ali ne bi šle delat splav(ker jim srce ne da, da bi splavile, a v glavi se jim vrti film, da je splaviti najboljši način), svetujem jim, naj sledijo srcu, le tako bodo kasneje manj psihično trpele(ženske, ki so čustvene, jih splav zelo prizadene)… Jaz, če bila sedaj v taki situaciji, bi otroka obdržala, ker sem bolj odgovorna in znam z otroki(saj mi vsi v družini tako pravijo). Upam, da se nisem komu preveč zamerila!?
Nekaj ti dam zelo prav brigit. Predsodki so res v glavi. Saj v tistih nekaj tednih otroka še čutiš ne. Menim, da občutke krivde predvsem nabija družba in tisti, ki jim je kontracepcijsko sredstvo vzdržnost. Šele izkušnja nas naredi realne in čuteče, ostalo se mi zdi predvsem nabijanj občutka krivde, katerega so nam nabili tudi drugi pred nami. Da o svojem življenju in telesu lahko odločaš sam in imaš nadvsemožno pravico to storiti, pa je verjetno komerkoli malo mar. Ker obsojanje ti tako pravico odvzame, saj se ne odločaš več po lastnih željah in vzgibih temveč tako, kot narekuje družba in njene kvazi vrednote. Še vedno pravim, dokler nismo v koži nekoga drugega, ne moremo soditi ali je splav upravičen ali ne.
Močno odsvetujem izvedno umetne prekinitve nosečnosti pri dr.Primož Rešu!!!!!
Verjamem, da je marsikatera ženska imela pozitivne izkušnje z dr.Rešem ter da mu je, za njegovo delo, hvaležen marsikateri par. Sama te sreče žal nisem imela. Med izvedbo samoplačniškega postopka UPN sem se počutila kot žrtev v poskusnem laboratoriju dr.Mengele. Kljub zagotovilom, da gre zaradi lokalne anestezije za neboleč, rutinski poseg, ki traja cca.5min, sem v njegovi ordinacije groze jokala in ječala od neznosnih bolečin, saj je z nasilnim in grobim postopkom pričel takoj po injekciji, še predno je anestetik sploh prijel. Na moje jokanje zaradi neznosnih bolečin, ki mi jih je prizadejal s svojim mesarskim načinom dela, se je odzval v stilu: dajte že no mir, dajte bit pri miru in potrpet, boli vas zato ker ste zaliti in človek težko pride zraven!?!? Večkrat med postopkom me je pustil v solzah in bolečinah pustiti na stolu, z medicinskimi instrumenti v meni,da si je lahko vzel čas za telefonske pogovore, po tem pa se ni niti potrudil, da bi vsaj zamenjal rokavice, glede na to da se je dotikal mobitela in drugih nesterilnih stvari. Po končanem postopku mi je še arogantno dejal:” da sem mu zašvicala po celem stolu”. Prejela nisem ne računa ne izvida oz.druge medicinske dokumentacije, le skopa priporočila ravnanj po postopku ter datum kontrolnega pregleda.Šele ko sem ga o tem opozorila preko emaila,in zahtevala račun,1 mi je dejal da sem kr odvihrala iz ambulante ter zato ni izdal računa…
Očitno zakon, ki pravi da se more račun izdati takoj, za prim.dr.Reša ne velja 🙂
Ne morem razumeti, kako ima lahko tak človek, s tako arogantnim, nasilnim, ponižujočimq in nehumanim odnosom sploh licenco za opravljanje zdravstvenih storitev, ki bi naj bile v pomoč ljudem.
Upam, da nobena ženska ne bo šla več čez takšno ponižanje in bolečine zaradi dotične osebe. Če sem s svojim zapisom rešila vsaj eno osebo pred neprofesionalnim odnosom dr.Reša, sem pomirjena, saj takšne izkušnje, ki sem jo morala pretrpeti zaradi dr.Reša, ne privoščim niti najhujšemu sovražniku.
Forum je zaprt za komentiranje.