So vaši maturanti sprejeti na željene fakultete?
Mogoče si pa ti nesramna, ker mi to očitaš, pa samo najti ne znaš.
https://www.uni-lj.si/studij/prijavno_sprejemni_postopki/obvestila/
Kar še ni garancija, da bo faks zgurala, bila sposobna dobiti in ohraniti službo, ker ni nujno da odličnjaki in zlati maturanti znajo teorijo uporabiti v praksi. Sem jih kar nekaj takih spoznala – odličnjaki, pa niso sposobni dobiti službe in ostati v njej, ker so nesposobni za vsakdanje življenje. Po mojem mnenju je zdrava pamet, logično razmišljanje in vsesplošna razgledanost bolj pomembna za življenje kot pa odlične ocene in dobri rezultati v šoli.
Mal (al pa ful) sem žleht. Ti pa se še kar hvali naprej, ji delaš ful veliko uslugo, da bodo pričakovanja do nje (pre)visoka.
Kar še ni garancija, da bo faks zgurala, bila sposobna dobiti in ohraniti službo, ker ni nujno da odličnjaki in zlati maturanti znajo teorijo uporabiti v praksi. Sem jih kar nekaj takih spoznala – odličnjaki, pa niso sposobni dobiti službe in ostati v njej, ker so nesposobni za vsakdanje življenje. Po mojem mnenju je zdrava pamet, logično razmišljanje in vsesplošna razgledanost bolj pomembna za življenje kot pa odlične ocene in dobri rezultati v šoli.
Mal (al pa ful) sem žleht. Ti pa se še kar hvali naprej, ji delaš ful veliko uslugo, da bodo pričakovanja do nje (pre)visoka.
[/quote]
Danes razpravljamo, komu je uspelo priti na željen faks. V to je bilo treba vložiti veliko truda. Naslednji koraki pa bodo uspešno opraviti vsak letnik, potem pa dobiti dobro službo, si ustvariti družino. Tvoje filozofiranje, draga
Kar še ni garancija, da bo faks zgurala, bila sposobna dobiti in ohraniti službo, ker ni nujno da odličnjaki in zlati maturanti znajo teorijo uporabiti v praksi. Sem jih kar nekaj takih spoznala – odličnjaki, pa niso sposobni dobiti službe in ostati v njej, ker so nesposobni za vsakdanje življenje. Po mojem mnenju je zdrava pamet, logično razmišljanje in vsesplošna razgledanost bolj pomembna za življenje kot pa odlične ocene in dobri rezultati v šoli.
Mal (al pa ful) sem žleht. Ti pa se še kar hvali naprej, ji delaš ful veliko uslugo, da bodo pričakovanja do nje (pre)visoka.
[/quote]
In spet se je potrdil rek, Slovenec ti oprosti vse, samo uspeha ne.
Avtorica, jaz sem prepričana, da tvojo hči čaka lepo in uspešno življenje. In z razlogom se hvališ z njo in si na njo ponosna. Takih ni veliko. Pusti zlobe naj grizejo svoje kislo grozdje.
Vse dobro obema.
Kar še ni garancija, da bo faks zgurala, bila sposobna dobiti in ohraniti službo, ker ni nujno da odličnjaki in zlati maturanti znajo teorijo uporabiti v praksi. Sem jih kar nekaj takih spoznala – odličnjaki, pa niso sposobni dobiti službe in ostati v njej, ker so nesposobni za vsakdanje življenje. Po mojem mnenju je zdrava pamet, logično razmišljanje in vsesplošna razgledanost bolj pomembna za življenje kot pa odlične ocene in dobri rezultati v šoli.
Mal (al pa ful) sem žleht. Ti pa se še kar hvali naprej, ji delaš ful veliko uslugo, da bodo pričakovanja do nje (pre)visoka.
[/quote]
Nisi zleht, se bos pa pozrla od zavisti!
Kaj je pa tvoj otrok dosegel? Kaj si ti dosegla?
Ta je vsaj zlata maturantka in vpisana na faks, na katerega je zelela!
Koliko je takih?
Ali pa ti mislis, da je uspeh le, ce ima pri 19ih ze 3 diplome in najmanj en domtorat, pa 12 let delovne dobe na vodilnem mestu? Taki kot ti bi se takemu nasli napake!
Nisi zleht, se bos pa pozrla od zavisti!
Kaj je pa tvoj otrok dosegel? Kaj si ti dosegla?
Ta je vsaj zlata maturantka in vpisana na faks, na katerega je zelela!
Koliko je takih?
Ali pa ti mislis, da je uspeh le, ce ima pri 19ih ze 3 diplome in najmanj en domtorat, pa 12 let delovne dobe na vodilnem mestu? Taki kot ti bi se takemu nasli napake!
[/quote]
Sanja se ti ne, kaj sem dosegla, tako pri študiju kot poklicno in zasebno. Povem le, kar sem občutila: moji starši se z mano niso nikoli ponašali, čeprav sem bila v šoli odličnjakinja, niso jim bili mar moji šolski uspehi, ampak moja delavnost. Zato sem kljub izjemnim šolskim uspehom morala poiskati počitniško delo že ko sem imela 18 let (običajno takrat začneš z najnižjimi deli v proizvodnji) in tako se je nadaljevalo ves študij. Med letom študij in pomoč doma, med počitnicami študentsko delo – niso mi dovolili, da bi delala tudi med študijskim letom, takrat je bila moja naloga, da redno študiram in opravljam obveznosti. Diplomirala in magistrirala sem na dveh fakultetah, zaposlili so me takoj po prvi diplomi pri enem izmed mojih “študentskih” delodajalcev, ko sem imela 24 let, pa sem študirala še po starem sistemu. Danes zasedam svojim izkušnjam in sposobnostim primerno zelo strokovno delovno mesto. Tekom moje delovne dobe sem srečala veliko obetajočih odličnjakov, ki so bili (skupaj z njihovimi starši) tako ponosni na svoje šolske uspehe, da so pozabili, da to žal ni dovolj za preživetje – treba je biti vsesplošno razgledan, treba se je znajti, predvsem pa je treba znati DELATI. Šolski uspeh, ki ne temelji na delavnosti in zdravi pameti, žal ni dovolj. Je v generaciji mojih sošolcev kar nekaj odličnjakov, ki so kljub povzdigovanju njihovega takratnega uspeha tako na strani šolnikov kot njihovih staršev danes natakarice ali pa proizvodni delavci. Pa spoštujem vse poklice, da ne bo pomote.
Lahko rečete, da je to moje razmišljanje zavist, hudobija ali karkoli, ampak z mojega vidika je to predvsem svarilo tistim staršem, ki menite, da so vaši zlati sončki z odličnim uspehom rešeni. Niso. Na šolske uspehe bodo/boste vsi pozabili, če ne bodo imeli zaposlitve in bodo še pri 35-40 letih živeli na vaši grbi. Zakaj ljudje ne dobijo služb je pa več razlogov. Pomagajte otrokom, da ne bodo zgolj ena žalostna zgodba, kako obetajoči otrok postane faliran odrasel.
No, sedaj pa me ožigosajte, kako tipično slovensko fouš sem 🙂 Pa vsem vam privoščim vse dobro, najboljše kar se da!
Sanja se ti ne, kaj sem dosegla, tako pri študiju kot poklicno in zasebno. Povem le, kar sem občutila: moji starši se z mano niso nikoli ponašali, čeprav sem bila v šoli odličnjakinja, niso jim bili mar moji šolski uspehi, ampak moja delavnost. Zato sem kljub izjemnim šolskim uspehom morala poiskati počitniško delo že ko sem imela 18 let (običajno takrat začneš z najnižjimi deli v proizvodnji) in tako se je nadaljevalo ves študij. Med letom študij in pomoč doma, med počitnicami študentsko delo – niso mi dovolili, da bi delala tudi med študijskim letom, takrat je bila moja naloga, da redno študiram in opravljam obveznosti. Diplomirala in magistrirala sem na dveh fakultetah, zaposlili so me takoj po prvi diplomi pri enem izmed mojih “študentskih” delodajalcev, ko sem imela 24 let, pa sem študirala še po starem sistemu. Danes zasedam svojim izkušnjam in sposobnostim primerno zelo strokovno delovno mesto. Tekom moje delovne dobe sem srečala veliko obetajočih odličnjakov, ki so bili (skupaj z njihovimi starši) tako ponosni na svoje šolske uspehe, da so pozabili, da to žal ni dovolj za preživetje – treba je biti vsesplošno razgledan, treba se je znajti, predvsem pa je treba znati DELATI. Šolski uspeh, ki ne temelji na delavnosti in zdravi pameti, žal ni dovolj. Je v generaciji mojih sošolcev kar nekaj odličnjakov, ki so kljub povzdigovanju njihovega takratnega uspeha tako na strani šolnikov kot njihovih staršev danes natakarice ali pa proizvodni delavci. Pa spoštujem vse poklice, da ne bo pomote.
Lahko rečete, da je to moje razmišljanje zavist, hudobija ali karkoli, ampak z mojega vidika je to predvsem svarilo tistim staršem, ki menite, da so vaši zlati sončki z odličnim uspehom rešeni. Niso. Na šolske uspehe bodo/boste vsi pozabili, če ne bodo imeli zaposlitve in bodo še pri 35-40 letih živeli na vaši grbi. Zakaj ljudje ne dobijo služb je pa več razlogov. Pomagajte otrokom, da ne bodo zgolj ena žalostna zgodba, kako obetajoči otrok postane faliran odrasel.
No, sedaj pa me ožigosajte, kako tipično slovensko fouš sem 🙂 Pa vsem vam privoščim vse dobro, najboljše kar se da!
[/quote]
Ja seveda, ena sama dobrota te je.
Šla sem malo firbcat omejitve. Resno?
LOGOPEDIJA IN SURDOPEDAGOGIKA – 95,8
MEDICINA (MB) samo – 88,2 – no ja, priti na medicino ni več ravno uspeh, očitno;vsi malo boljši so not. malo višja omejitev le v Lj – 88,2
BABIŠTVO VS – ?? 96,4 ??
PREDŠOLSKA VZGOJA 87,8 !!
Resno? AGRFT igra – trije strejeti od 10 prostih mest in 136 prijavljenih – očitno se prijavljajo mulci brez gledališkega predznanja ali kaj???
Oh, ja. V mojih časih je bilo drugače… Tisti, ki se je vpisal na predšolsko vzgojo praviloma ni imela enakega uspeha kot tisti, ki je ciljal na medicino. Kot je to sedaj….
Povem iz izkušnje za AGRFT. Pred leti, ko je delal prijatelj sprejemne, ni naredil. Tisto leto sploh nobenega niso vzeli, ne glede na število prostih mest.
[/quote]
Sistem poznam, govorim o netalentirani/nezainteresirani mladini, ki cele dneve igra igrice in gleda nadaljevanke in bi bila kar igralka. A nikoli ni dala niti bazične gledališke tehnike čez. Ja jao mene no. Kot bi za na študij inštumenta ne vadil, ali za likovno nič ne slikal. Svašta.
Točke in sistemi na vseh faksih niso primerljivi. Različno se računa, različno “težo” in usoeh in nadarjenost itd.
Za medicino npr. so važne samo točke od uspeha, pri arhitekturi je uspeh vreden samo 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, pri bodočih igralcih, slikajih itd. skoraj nič …
Sanja se ti ne, kaj sem dosegla, tako pri študiju kot poklicno in zasebno. Povem le, kar sem občutila: moji starši se z mano niso nikoli ponašali, čeprav sem bila v šoli odličnjakinja, niso jim bili mar moji šolski uspehi, ampak moja delavnost. Zato sem kljub izjemnim šolskim uspehom morala poiskati počitniško delo že ko sem imela 18 let (običajno takrat začneš z najnižjimi deli v proizvodnji) in tako se je nadaljevalo ves študij. Med letom študij in pomoč doma, med počitnicami študentsko delo – niso mi dovolili, da bi delala tudi med študijskim letom, takrat je bila moja naloga, da redno študiram in opravljam obveznosti. Diplomirala in magistrirala sem na dveh fakultetah, zaposlili so me takoj po prvi diplomi pri enem izmed mojih “študentskih” delodajalcev, ko sem imela 24 let, pa sem študirala še po starem sistemu. Danes zasedam svojim izkušnjam in sposobnostim primerno zelo strokovno delovno mesto. Tekom moje delovne dobe sem srečala veliko obetajočih odličnjakov, ki so bili (skupaj z njihovimi starši) tako ponosni na svoje šolske uspehe, da so pozabili, da to žal ni dovolj za preživetje – treba je biti vsesplošno razgledan, treba se je znajti, predvsem pa je treba znati DELATI. Šolski uspeh, ki ne temelji na delavnosti in zdravi pameti, žal ni dovolj. Je v generaciji mojih sošolcev kar nekaj odličnjakov, ki so kljub povzdigovanju njihovega takratnega uspeha tako na strani šolnikov kot njihovih staršev danes natakarice ali pa proizvodni delavci. Pa spoštujem vse poklice, da ne bo pomote.
Lahko rečete, da je to moje razmišljanje zavist, hudobija ali karkoli, ampak z mojega vidika je to predvsem svarilo tistim staršem, ki menite, da so vaši zlati sončki z odličnim uspehom rešeni. Niso. Na šolske uspehe bodo/boste vsi pozabili, če ne bodo imeli zaposlitve in bodo še pri 35-40 letih živeli na vaši grbi. Zakaj ljudje ne dobijo služb je pa več razlogov. Pomagajte otrokom, da ne bodo zgolj ena žalostna zgodba, kako obetajoči otrok postane faliran odrasel.
No, sedaj pa me ožigosajte, kako tipično slovensko fouš sem 🙂 Pa vsem vam privoščim vse dobro, najboljše kar se da!
[/quote]
Ti pa res goriš v zavisti!
Poznam zelo veliko res uspešnih ljudi, na različnih področjih, a vsi med njimi znajo pohvalit uspeh in niti eden ni nikdar žugal s prstom “češ, čakaj se čakaj”!
Ljudje, ki so uspešni, znajo ceniti uspeh! Ti tega ne znaš!
Zdaj pa, ali nisiuspešna in tu nabijaš in lažeš sama sebo o dveh magiisterijih ali pa imaš resnično hude travme, ker starši nikdar niso niti videli tvojih uspehov, kaj šele, da bi te pohvalili in cenili zaradi tega!
Biti 4 leta odličen na SŠ in biti zlati maturant je za 19-letnika lep uspeh!
Ti lahko žugaš in grožiš kolikor hoče, to je uspeh! Ti pa, kljub vsem svojim diplomam in super službam, sori, zame nisi uspešen človek ker si zagrenjena do plafona in to ni noben uspeh!
Forum je zaprt za komentiranje.